4 min. Božična večerja že diši, okrašena smrečica se bohoti, otroci pa že nestrpno pričakujejo prihod posebnega gosta in se veselijo odvijanja daril. Ampak ali vedo, zakaj se slavi božič in zakaj božično drevesce krasimo decembra in ne sredi poletja? Preberite si naš članek o zgodovini najbolj priljubljenega praznika in kdo ve, morda boste tudi vi izvedeli kaj novega.
Božič je nedvomno praznik, ki ga že od malega povezujemo z več običaji. Okrašujemo smrečico, obešamo lučke, pečemo tradicionalno božično pecivo, v cerkvah se spominjamo rojstva Jezusa, veselimo se božičnih stojnic, nakupujemo darila, ki si jih potem pod smrečico izmenjamo ... Ste skupaj z otroci kdaj pomislili, zakaj pravzaprav vse to počnemo? Če imate tudi vi v zgodovini božiča kakšne luknje, berite dalje in izvedeli boste tudi to, da je bilo praznovanje božiča v nekem obdobju celo prepovedano.
Čisto prvi božič
Po zgodovinskih zapisih so prvi božič slavili približno v 4. stoletju. To pa še zdaleč ni edini praznik, ki so ga v preteklosti decembra slavili. Še pred Jezusovim rojstvom so se ljudje srečevali, da bi praznovali zimski solsticij. Na Norveškem so slavili t.i. Yule, Nemci v tem času Odina, Rimljani Saturnalije, med katerimi so častili Saturna, boga kmetijstva. 25. decembra so potekale tudi Juvenalije, praznovanja v čast boga, znanega pod imenom Mitra.
Resnica je, da v časih začetkov krščanstva, se rojstvo Jezusa Kristusa ni slavilo – glavni praznik je bila velika noč, torej njegovo vstajenje od mrtvih. 1Če Sveto pismo preberete do konca, boste ugotovili, da datum Jezusovega rojstva ni nikjer naveden. Po predvidevanjih bi to moralo biti 6. januarja, torej v času, ko božič slavi pravoslavna cerkev. V tem obdobju sta 24. in 25. še zmeraj pripadala Juvenalijam.
Sprememba je prišla šele s papežem Julijem I., ki je v 4. stoletju odločil, da bodo božič, torej Jezusovo rojstvo slavili 24. decembra. Še danes ni popolnoma jasno, zakaj se je tako odločil, zgodovinarji pa predvidevajo eno – papež je želel, da bi ljudje pred poganskimi običaji dali prednost krščanskim in upal, da bodo s predhodnim datumom čas poganskih praznovanj, verniki raje slavili rojstvo Odrešenika.
Prepovedan božič
Do leta 432 se je božič razširil do Egipta, v srednjem veku pa so ta praznik praznovali ljudje po celem svetu, s čimer so poganska praznovanja ostala v ozadju. Od tedaj se torej rojstvo Jezusa Kristusa slavi 24. decembra, 6. januar pa je postal datum prihoda svetih treh kraljev. Vsi vladarji pa se z božičem niso povsem strinjali in so ga želeli prepovedati, kar jim je za nekaj časa tudi uspelo.
Govorimo o Oliverju Cromwellu, angleškem državniku in vodji angleške revolucije. Ta se je s svojimi privrženci puritanci boril proti irskim katolikom in v 17. stoletju dobesedno odpravil božič. To obdobje pa ni trajalo dolgo. Leta 1660 je prestol zasedel Karel II., ki je ta praznik »obnovil« in kristjani so ga lahko po približno 15 letih spet praznovali.
O prepovedi božiča vedo nekaj tudi v Združenih državah. V relativno na sveže poseljeno Severno Ameriko božič leta 1620 niti ni prispel. Nekaj časa so bili ti prazniki celo zakonsko prepovedani, saj so Američani zavračali karkoli britanskega, božič pa so ignorirali tudi po Ameriški revoluciji. Uradni državni praznik je postal šele 26. junija 1870.
Drevesce in darila
Okraševanje božičnega drevesca nedvomno spada med najbolj priljubljene tradicije in tega se ne veselijo le otroci, ampak tudi odrasli. Naši domovi namreč po letu dni spet oživijo. Podobno kot praznovanje samega božiča ima tudi okraševanje smrečice in obdarovanje svojo preteklost. Mnoge bo presenetilo, da ima božično drevesce (čeprav se je ta pojem začel uveljavljati šele v 19. stoletju) svoje korenine v poganskem čaščenju dreves. Ta običaj so kristjani prevzeli in na začetku okraševali listnata drevesa, natančneje hrast. Šele v 7. stoletju se je sv. Bonifacij odločil, da bi morali okraševati jelko, saj ta s svojo špico meri v nebo in s svojo obliko spominja na sveto trojico.
Prav tako so kristjani same okraske prevzeli od poganov. V preteklosti so drevesca krasili predvsem z belo omelo, ki je imela čarobno moč. Svečke in lučke, brez katerih si božiča ne znamo predstavljati, pa simbolizirajo Jezusa Kristusa, ki v krščanstvu pomeni luč sveta, združujejo jih pa tudi s poganskimi praznovanji, med katere ogenj spada že od nekdaj.
Kaj pa darila? Kakšen je njihov izvor? Tudi v tem primeru ni čisto jasno, vendar lahko z gotovostjo povemo, da so v preteklosti darila delili tudi v najrevnejših družinah. Že Gašper, Miha in Boltežar so Jezusu prinesli darove, darila pa so se pojavila šele kasneje, natančneje v času Saturalij. Količina daril je bila odvisna predvsem od bogastva. V dar so lahko prejeli papigo ali parfum, pa tudi igrače, oblačila ali pa zobotrebec iz ribje kosti. Božiča brez daril si niti dandanes ne znamo predstavljati. Otrokom pri nas prinašata darila Božiček in Dedek mraz, drugje pa je to Oče božič, Jezušček in drugi. V Italiji darila deli čarovnica La Befana, na Norveškem in Švedskem je to božična koza Julbukk.
Božič ima resnično bogato zgodovino, nekaj pa je gotovo. To je praznik miru, spokojnosti in radosti, ki ga slavimo v družinskem krogu med svojimi najdražjimi. Želimo vam čudovite božične praznike polne dobrih jedi in daril, predvsem pa sreče, zdravja in ljubezni.
