5 min. Namakanje v svinjski masti, alkohol že v zgodnji mladosti, nobenega kobacanja in zlonamerne dojilje. Ljudje po celem svetu so verjeli različnim vraževerjem, ki so jih povezovali z vzgojo otrok. Po branju članka boste zagotovo veseli, da živite v 21. stoletju in da zaradi daljšega dojenja ne boste oslepeli.
Spanje in strani neba
Vraževerje se je v 19. stoletju skrivalo za psevdoznanostjo. Eno izmed psevzdodognanj je bilo »dejstvo«, da če je glavica dojenčka med spanjem obrnjena na sever, to prinaša srečo. Razlog je bil preprost in lahko mu je bilo verjeti – električno polje našega planeta. Znanstveniki so verjeli, da je to polje na nek skrivnosten način povezano z živčevjem Zemljanov in zato glavica otroka, ki je med spanjem obrnjena na sever, na nekakšen skrivnosten način privlači srečo. Ne vemo pa, kako se je ta raziskava izkazala in zakaj se je to nanašalo le na otroke.
Alkohol je imel zeleno luč ...
Nosečnico s kozarcem alkoholne pijače v roki bi dandanes označili kot lahkomiselno, včasih pa so na to ljudje drugače gledali. Vse do leta 1973 (!) je med prebivalstvom vladalo prepričanje, da uživanje alkohola med nosečnostjo ne škodi. V daljni preteklosti, natančneje v 17. stoletju, je bilo pitje alkohola celo priporočljivo, predvsem v primeru, ko so nosečnico mučile slabosti. Zdravilo za to je bil kozarec vina zredčen z vodo, ki je nedvomno pomagal. Če se ozremo še v daljšo preteklost, ugotovimo, da v 15. stoletju nosečnice vina niti niso redčile z vodo, ravno nasprotno – vino je bilo celo bolj koristno od vode.
... in tudi pri otrocih
Alkohol je bil v preteklosti priljubljen ne le med nosečnicami, ampak tudi med otroci. V Združenih državah je bil v 17. stoletju tako priljubljen, da bi lahko govorili tudi o alkoholizmu pri otrocih. Tega pa se takrat ni sramovala niti prestižna univerza Harvard, ki je imela lastno pivovarno in njeni izdelki so bili lahko dostopni študentom po pouku, pa tudi med poukom in pred njim. Družba je bila prepričana, da alkohol koristno učinkuje na zdravje, zakaj ga torej ne bi ponujali tudi otrokom?
Mast namesto vode
Redna in temeljita higiena dojenčka je bila pomembna tudi v preteklosti, vendar je bil pristop k njej nekoliko drugačen. Na koncu 19. stoletja so starši dobivali različne nasvete o tem, kako kopati dojenčka in predvsem ti novi starši so bili prepričani, da je namakanje v svinjski masti, oljčnem olju ali maslu, tisto pravo. Otrokova koža je v prvem tednu po rojstvu »prevlečena« z značilnim novorojenčkovim slojem in ravno umivanje v omenjenih masteh naj bi ta sloj odstranilo. Šele po poteku enega tedna je bilo varno tudi kopanje v vodi.
Košara namesto avtosedeža
Varnost na cestah stalno napreduje in že od 50. let prejšnjega stoletja smo na tem področju naredili velik korak. V omenjenem obdobju avtomobili po večini niso imeli varnostnih pasov in zato kajpada niso obstajali niti avtosedeži. Njihovo nalogo je izpolnjeval drug zanimiv predmet – nakupovalna košara, v katero so položili dojenčka, to pa na sedež avtomobila. To ni bila zamisel nekaj modrecev, ampak uradni nasvet Ministerstva za zdravje Združenih držav Amerike.
Nobenega objema
Ameriški psiholog in behavorist John Watson, ki je živel na prelomu 19. in 20. stoletja je bil trdno prepričan, da je se je do otrok treba vesti kot do odraslih. Po njegovi teoriji vzgoja ne bi smela vključevati nobenih izkazov naklonjenosti, torej niti objemov in božanj. Naklonjenost naj bi namreč vodila k razvajenosti in žalosti, zato je v splošnem takšna praksa veljala za slabo, na tak način vzgajani otroci pa enostavno za nevzgojene. Med edine dovoljenje dotike so spadali poljubi na čelo, potrepljanje po glavi in podajanje roke ... po prebujanju.
Pazljivo z dojiljami
V preteklosti so bile dojilje del številnih bogatejših družin, ki so mamam pomagale pri dojenju ali pa jih pri tej vlogi popolnoma nadomestile. Višji družbeni sloji so se bali, da so dojilje zlonamerne in da za otroke sploh ne skrbijo, njihov cilj pa je le opehariti družino za čim več denarja. Rezultat tega je bil, da so bile dojilje s strani mam stalno nadzorovane, vendar tudi v tem primeru starši niso bili zagotovljeni, da je dojenček v njihovih rokah varen.
Stop obdobju kobacanja
Zgoraj omenjeni psiholog John Watson je navdih morda našel v kolonialni Ameriki, kjer so bili podobnega mnenja kot on sam – otroci so zanje veljali kot mali odrasli. Od njih so pričakovali, da bodo preskočili nekaj razvojih faz in da bodo že v zgodnji starosti spali kot odrasli. Ni naključje, da so bile v tem času otroške zibelke dolge in ozke. Otroci se v njih niso mogli obračati in edini možen gib je bil iztegniti noge, kar naj bi pospešilo otrokove prve korake. Starši so se v obdobju ameriškega kolonializma ravno tako trudili preprečevati kobacanje, torej hoji po vseh štirih, to pa z oblačenjem v dolge obleke, ki naj bi otroke prisilili, da se začnejo postavljati na noge in začnejo hoditi.
Vsega je kriva mama
Ljudje (in predvsem zdravniki) na prelomu 18. in 19. stoletja so zavzemali dandanes za lase privlečeno stališče, ki se tiče zdravstvenega stanja mame in otroka. Na zdravje potomca je po njihovem mnenju vplivala mama že med nosečnostjo, vendar nekoliko drugače kot bi pričakovali. Pomembno je bilo to, kaj je gledala in kako se je ob tem počutila. Če je bila na primer nesrečna in je med nosečnostjo gledala grde reči, je rodila bolehnega otroka. Dojenčkove trebušne krče je povzročila jezna mama, dojenje, ki je presegalo 9 mesecev, pa je povzročilo poškodbe možganov in slepoto pri mami.
Vsako obdobje v svetovni zgodovini s seboj prinaša različne poglede. Nekateri so brezčasni in se po njih zgledujemo še danes, nad drugimi pa le z grozoto zmajujemo z glavo. Ta priporočila so dokaz za to, da se resnično ne splača verjeti vsem starševskim priročnikom in najpomembneje je, da poslušamo svojo intuicijo in preverjene vire. Tudi nasveti starih staršev in izkušenih sorojencev ali prijateljev so neprecenljivi. V kolikor se vas ne trudijo prepričati, da je steklenica vina namesto stekleničke mleka pred spancem za zdravje bolj koristna.
