3 min. Jesti ali ne jesti? To je vprašanje, ki bi namučilo tudi samega Shakespeara. Že ničkolikokrat smo omenili, da želijo starši za svoje otroke le najboljše. Prav zdrava prehrana jim omogoča zdrav razvoj in s tem veselje do odkrivanja sveta. Superživila bi tako morala biti superzdrava, ampak ali so res?
Otroke privabljajo čokolada, čips in sladoled. Teh reči med superživili ne iščite. Mednje sodi kvinoja, sladki krompir, gozdni sadeži, ananas in zeleni čaj, pa tudi mnoge druge »poslastice«. Se tudi vi sprašujete, kaj je na teh živilih tako super? Vzeli smo jih pod drobnogled.
Kaj so to superživila?
Preprosto rečeno, superživila imenujemo živila, ki v majhni količini vsebujejo visoke nutricionistične vrednosti in visok delež vlaknin, vitaminov in mineralov. Mednje spadajo predvsem različna semena, stročnice, oreščki, nekatere vrste sadja in ribe. Po večini jih uvažamo, saj pri nas za rast nimajo ugodnih razmer, vendar se ne pustite zavesti, mnoga superživila rastejo tudi pri nas, samo da niso tako dobro promovirana.
Marketinški boom
Govori se, da superživila ne potrebujejo oglaševanja. Resnica pa je, da imajo skoraj vsa živila s prilastkom super, prav tako tudi super ceno. Seveda pa je takšna tudi zaradi uvoza. Ste opazili, da so najpogosteje superživila prav tista živila, ki jih uvažamo? Ne zamenjujte jih z bioživili. Oznaka »super« samodejno še ne pomeni, da je to živilo tudi bio. Superživila so več ali manj modni trend, ki ga lahko nadomestite tudi z domačimi živili, prav tako s čarobno besedico super na začetku. Pri izbiri superživil pazite na to, da bi bila vzgojena pri nas.
Naš jedilnik včasih ni potreboval morskih alg, ananasa, kvinoje, mace, in acai jagod, saj jih tudi ni poznal. Z modernim svetom pa prihajajo tudi moderna živila, odlično oglaševana neposredno pri dobavitelju. Z uvozom sadja prihajajo tudi alergije, in to prav zaradi tega, ker jih naš organizem ne pozna. Poskusite se pri naslednjem nakupovanju ravnati po geslu – ne poznam, ne kupim. Iskreno, kaj vam pomeni maca?
Domača superživila
Na mnoge ljudi deluje besedica superživilo kot placebo. V tem ni nič slabega, saj ta živila dejansko vsebujejo mnoge pomembne snovi, vendar jih boste našli tudi v živilih, ki so gojena pri nas. V trgovinah poiščite lečo, grah, čičeriko, piro in ajdo. Med superživila lahko uvrstimo tudi katerokoli sadje in zelenjavo z bližnje kmetije, prav tako kakovosten ržen kruh, mastne mlečne izdelke, kakovostno meso in domača jajca. Prav tako lahko oreščke in semena, na primer sončnična, lanena in bučna, uvrstimo na seznam superživil.
V osnovi bi lahko med superživila brez strahu uvrstili vsa živila, ki so jih poznale že naše stare mame in s katerimi so hranile svoje otroke. Kljub neverjetnemu številu živil z različnih kotičkov sveta še vedno velja eno – najboljša živila za nas so tista, ki prihajajo z našega podnebnega pasu, in tista, ki so za naš organizem tudi z genetskega stališča ugodna. In prav ta so za nas super.
Uravnotežena prehrana
Osnovno pravilo prehranjevanja ne glede na starost in spol je uravnoteženost. To pomeni dovolj sadja in zelenjave, sem in tja meso in pogosteje ribe in tudi mlečni izdelki, polnozrnati pekovski izdelki in testenine, stročnice, semena in oreščki. V vsaki izmed teh kategorij boste našli tudi superživila z domače pridelave in porekla. V mislih imejte predvsem to, da otroci potrebujejo karseda raznoliko prehrano, pri kuhanju pa uporabljajte kar največ domačih živil. Ostaja dejstvo, da vas nobeno superživilo ne bo zaščitilo pred zdravstvenimi težavami in ne bo pozdravilo raka. Za preprečevanje zdravstvenih težav je potrebno bolj gibanje in kar najmanj stresa.
Hrana naj bo vaše zdravilo in vaše zdravilo naj bo vaša hrana, je trdil že Hipokrat. Vsa živila z veliko hranljivimi snovmi hkrati tudi zdravijo in mirno jih lahko imenujemo superživila. Ni vam treba potovati predaleč, kajti superživila rastejo morda tudi na vašem vrtu, le namenite jim prostor v svoji kuhinji.
