Zjutraj risanka na tablici, pri kosilu igra na mobilniku, zvečer nekaj videov iz TikToka ali Instagrama, medtem pa neskončno in pogosto nesmiselno scrolanje po družbenih omrežjih. Namesto branja pravljice, igranja družabnih iger in pravih pogovorov med otroki in starši se zaradi razmaha družbenih omrežij iz otrok paradoksno razvijajo nedružabni ljudje. Kako to spremeniti in otroke vzgajati v inteligentna bitja?
Odvisnost od interneta in družabnih omrežij obstaja in se še zdaleč ne tiče le odraslih. Vse pogosteje prizadene najstnike in celo mlajše otroke, ki še ne znajo in ne morejo vplivati na prisotnost mobilnih telefonov in računalnikov v svojem življenju. Stalno zaposleni starši, ki pridejo domov z dela utrujeni, si zato pogosto pomagajo z risankami na tablici in otrokom dovolijo vsako razvedrilo na družabnih omrežjih, samo da bi si malce odpočili.
Polnovredno preživljanje časa z otroki je tako postavljeno na stranski tir in zaradi takšnih odločitev staršev se zgodi, da znajo nekateri prej uporabljati telefon kot pa kahlico. Opozorilna lučka za zdrav razum pa že utripa, saj takšna vzgoja za seboj slej ko prej prinese posledice.
Razvoj socialne inteligence
Socialna inteligenca se začne razvijati že v zgodnjem otroštvu, t.i. predlingvistični fazi dojenčka, torej še preden otrok izgovori svoje prve besede. Takoj po rojstvu začnejo dojenčki zaznavati svet okoli sebe in to sposobnost opazovanja vsak dan nadgrajujejo. Sledijo mimikam in gestam in opazujejo tone glasov staršev in ljudi, s katerimi so dnevno v stiku. Znajo ločiti dobre ljudi od slabih in pri 18. mesecih znajo že v celoti komunicirati z okoljem. In ravno od te faze naprej lahko govorimo o pravi socialni inteligenci.
Na otroke se prilepi vse, kar kot starši naredite in kasneje se to pojavi tudi pri njihovem lastnem vedenju in ravnanju. Ali že polletnemu dojenčku vsak dan predvajate risanko, da bi imeli mir pri pripravi kosila? Naj vas kasneje potem ne čudi, če otrok ob kosilu raje pogleda najljubšo risanko kot pa se pogovarja z vami. Socialna inteligenca začne šepati ravno pri uporabi socialnih omrežij in online svetu, ki je lahko navidez večji in bolj zanimiv.
Online vs. offline svet
Socialna inteligenca se pri kasnejši starosti povezuje predvsem z družbenimi omrežji in online, torej spletnim svetom. Ta je na prvi pogled videti varen, saj so otroci skriti med štirimi stenami in niso ogroženi z ničemer. V svoji sobi že od majhnih nog gledajo risanke, igrajo igre, kasneje komunicirajo s sošolci, prijatelji, navezujejo nova prijateljstva ... To, kar jim ne povzroča težav v virtualnem svetu, pa jim lahko povzroči pri osebnih stikih.
Težave pri odzivanju na prava človeška čustva in izraze in nesposobnost izražanja v javnosti so le vrh ledene gore, kar lahko prizadene otroke, ki so jih praktično vzgojila družabna omrežja. K vsem tem pa prispeva tudi nezainteresiranost staršev za svoje lastne otroke. Ravno zato je pomembno, da starši že od malega otrokom kažejo pravi svet, torej offline svet, razkrivajo njegove prednosti in kar največ časa z njimi preživijo v pravi družbi prijateljev in družine.
Socialna inteligenca se ne gradi na socialnih omrežjih
Socialno ni zmeraj socialno. Na socialnih omrežjih otroci sicer vadijo svoje socialne veščine, vendar te niso enake tistim, ki jih izkusijo v pogovoru iz oči v oči v realnem svetu. Tudi raziskava z Londonske univerze je pokazala, da otroci od 12-17 let pri navezovanju novih prijateljstev občutijo celo tesnobo in se ob tem počutijo neprijetno. Udeleženci sicer zatrjujejo, da so s prijatelji zahvaljujoč družabnim omrežjem pogosteje v stiku, vendar njihovi pogovori niso polnovredni.
Rezultat te raziskave jasno kaže na to, da otroci ne potrebujejo družbenih omrežij, ampak socialne veščine. Posledica preveč preživetega časa na facebooku, instagramu in toktoku je nezadostno razvita socialna inteligenca, zahvaljujoč kateri znamo v restavraciji naročiti hrano ali pa vrniti tisto, kar nam ni okusno, nam uspe delovni pogovor, rečemo ne brez občutka krivde in znamo pomagati človeku, ki se pred nami razjoče.
Vzrok poiščite v družini
Vam je težava prekomerne uporabe družbenih omrežij pri otrocih že znana? Njihove korenine poiščite drugje, ne pri otrocih. Psihoterapevt Edward WengLok Chan iz Malezijskega psihoterapevtskega centra opozarja, da se vir težave nahaja v nezadostni komunikaciji v družini. Otroci tako iščejo druge načine komunikacije in se »parkirajo« na družabnih omrežjih. Je že res, da so v kontaktu s sovrstniki, vendar ima ta komunikacija izrazite luknje. Otrokom ni treba takoj odgovoriti, odgovor lahko premislijo ali pa ga celo ignorirajo. Manjka jim sposobnost dekodiranja mimik in gest, ne znajo reagirati na čustva in z njih nastajajo nedružabni ljudje, ki se v družbi umaknejo na varno in v roke vzamejo telefon.
Pri otrocih se izgublja sposobnost takojšnjih reakcij, ki jih izpopolnjujejo ravno pri osebni komunikaciji. Ob zavrnitvi se potegnejo vase, so užaljeni, se lahko tudi zjočejo, saj niso vajeni, da jim nekdo z oči v oči nekaj nasprotuje. Z razvojem socialne inteligence znamo bolje komunicirati z ljudmi, lahko se vživimo v njihovo trenutno razpoloženje, hitreje rešimo težave in se tudi na njihova druga ravnanja učimo odzvati na drugačen način, kot le z ignoriranjem sporočila, izbrisom komentarja, blokiranjem in umikom. Kakovost odnosov, ki jih ohranjamo, vpliva tudi na naše telesno in duševno zdravje. In ravno duševne težave, ki so pri mladih vse pogostejše, so tesno povezane tudi s časom, ki ga preživijo na družbenih omrežjih.
Kako spodbujati socialno inteligenco?
Otroci so že od majhnega dovzetna bitja, ki delujejo kot goba in vsrkavajo vse, kar se okoli njih dogaja. Obstaja veliko načinov, kako spodbujati socialno inteligenco otrok, praktično že od rojstva:
- Pogovarjajte se z njimi že od rojstva in tudi kljub temu, da vam še nekaj mesecev ne bodo nič odgovorili. Opisujte vse, kar počnete, kažite jim vse, kar vidite in se odzovite na vse zvoke, ki jih otroci dajejo že kot novorojenčki. Tudi na prvi pogled nesmiselno brbljanje in čebljanje je način komunikacije. Otroci že od majhnega opazujejo vašo mimiko in geste, ki jih nikoli ne nadomesti opazovanje junakov v risanki.
- Bodite pristen vzornik in otrokom kažite ne le svoje uspehe, ampak tudi napake in spodrsljaje. Naj vedo, da so spodrsljaji del življenja in je čisto v redu, če jim od časa do časa kaj ne uspe. Pomembno je, da se naučijo prenašati zmage in tudi poraze, se jim postaviti po robu, se jih otresti in iti dalje. Zahvaljujoč temu bodo z vaših otrok zrasli ne le močne, ampak empatične osebnosti.
- Ne ignorirajte otrokovih čustev, in niti ne svojih. Socialna inteligenca gre z roko v roki z emocionalno in obeh se lahko otroci naučijo. Opazujte otrokovo razpoloženje in se z njimi pogovarjajte o občutkih, četudi jih morate prav vleči ven iz njih. Delite z njimi tiste neprijetne in tudi čudovite občutke veselja, sreče, uspeha in ljubezni. To nikakor ne pomeni, da bodo vaši otroci v odrasli dobi preveč občutljivi.
- Pozabite na kazni in nagrade. Prepoved uporabe telefona zaradi slabe ocene v šoli? Superdrage superge za petico pri pisnem testu? Metoda kazni in nagrade se vam lahko maščuje, saj pogosto vodi k laganju in odtujitvi. Rezultat je lahko tudi prekrivanje resničnih čustev in iskanje utehe ravno na socialnih omrežjih.
- Spodbujajte nastanek pravih prijateljstev, in to že od rane mladosti. Vse se začne na otroškem igrišču, kjer otroci navezujejo prve stike z vrstniki. Spodbujajte otroke pri tem, da nadaljujejo z gradnjo pravih odnosov, ki bi bili kar se da daleč od družbenih omrežij. V redu je, da si otroci pišejo, pošiljajo fotografije, povezave na posnetke, ampak zaradi tega ne smejo pozabiti na pravo življenje. Otroke vprašajte, kako bi bili videti njihovi dnevi, če bi kar naenkrat izginila vsa družbena omrežja in splet ne bi več obstajal. Če bodo predolgo odlašali z odgovorom, potem veste, da imajo težavo.