Kako otrokom pomagati, da premagajo sindrom bele halje?

Vašega otroka čaka preventivni pregled pri zdravniku ali odvzem krvi zaradi daljšega vnetja ali alergije. Razlogov za obisk ambulante je več in večina otrok v prisotnosti starša to brez težav premaga. Nekaterim pa že pri omembi zdravnika začne srce hitreje biti, tlak se jim poviša in pojavijo se težave z dihanjem. Zakaj se to dogaja?

Sindrom bele halje ni izmišljotina, ampak povsem običajen pojav, o katerem se ne govori veliko. Za njim trpijo predvsem otroci, ki pred in med pregledom občutijo tesnobo in s tem povezane simptome. Že samo poimenovanje sindroma kaže na tipično oblačilo zdravnikov, torej bele zdravniške halje. Otroci si že ob misli ali pogledu nanje, postopke, ki jih izvedejo v ambulanti, povežejo z neprijetnim občutkom in morebitno bolečino, kot na primer pri cepljenju ali odvzemu krvi.

Ta fenomen je enostavno spregledati in znake, ki so za sindrom bele halje značilni, lahko starši in zdravniki zamenjajo z drugimi diagnozami, ki pa se nikoli ne potrdijo. Kaj je razlog za nastanek sindroma bele halje, kako se kaže in kako otrokom pomagati odpraviti fobijo pred obiskom zdravnika?

Visok krvni tlak, močno bitje srca in tesnoba

To so značilni znaki, ki se ob omembi obiska zdravnika kažejo pri otrocih. Otroci, ki trpijo za omenjenim sindromom so v prisotnosti zdravniškega osebja živčni in prestrašeni, kar vodi k povišanemu krvnemu tlaku, pospešeni frekvenci utripa in tesnobnostjo. Pogled na zdravniško okolje, torej čakalnica pri zdravniku ali pa celo lekarna, lahko otroka vznemiri in to tudi, če otroka ne čaka nobena preiskava. To so značilni znaki, na katere je treba biti pozoren pri otroku, pred in med obiskom zdravnika:

povišan krvni tlak ali frekvenca bitja srca med preiskavo
znojenje
tresavica
slabost ali nepojasnjena bolečina v trebuhu
pordelost obraza
nemirnost in s tem povezano vrtenje
neobičajna tišina pri drugače zgovornem otroku
prilepljanje na starše
zavračanje sodelovanja z zdravnikom
verbalno izražanje strahu ali živčnosti
jok ali drugi izrazi tesnobe pri interakciji z zdravniškim osebjem.

Vir fotografije: Freepik

Skrita nevarnost

Simptomi, ki spremljajo simptom bele halje običajno izginejo po odhodu iz zdravniške ambulante, zato ta diagnoza v splošnem ni povsem neškodljiva. Lahko preraste v pravo fobijo, ki izrazito vpliva na življenje otroka in lahko vodi do nastanka srčno-žilnih obolenj v odraslosti, ki pa bodo lahko ogrožale življenje.

Nezdravljena tesnoba ob obiskih zdravnika lahko pri otrocih prikliče negativne konotacije ob zdravniškem okolju in z leti bodo tudi rutinski pregledi pri zdravniku za otroka zastrašujoči. Rezultat tega je lahko tudi izogibanje zdravnikom tudi pri resnih zdravstvenih zapletih. Otroci se lahko podzavestno s svojim vedenjem začnejo izogibati pregleda, torej se aktivno trudijo narediti vse, da jim k zdravniku ne bo treba. Izogibanje rednim pregledom lahko vodi k pozni diagnozi, ki bi se ji s pravočasno diagnostiko lahko enostavno izognili.

Diagnoza sindroma bele halje ni boleča in vse, kar se za spremljanje zahteva, je redno merjenje krvnega tlaka. Ta bo običajno višji v zdravnikovi ambulanti, pri merjenju doma pa bo kazal zdrave vrednosti. Zdravniki običajno uporabljajo posebno napravo – holter, ki ga sestavlja manšeta za roko in majhen aparat, ki ga otroci namestijo na pas. Ta aparat bo meril krvni tlak v času 24 ur pri vsakdanjih aktivnostih. Če bodo vrednosti v domačem okolju standardne, gre lahko prav za sindrom bele halje.

Pomagajte otrokom pri boju z belimi haljami

Ker sindrom bele halje sam po sebi ne ogroža življenja, se staršem lahko zdi, da se proti temu ni treba bojevati. Simptomi namreč trajajo le v času zdravniškega pregleda in je po odhodu iz ambulante otrok povsem v redu. Resnica pa je, da otroci, ki trpijo za tem sindromom, te občutke odnesejo s seboj v prihodnost.

Pomagajte otrokom, da se znebijo sindroma bele halje že v zgodnji starosti. Tu je nekaj učinkovitih rešitev, ki se jih splača preizkusiti:

Ustvarite pomirjujoče okolje – otrokovo tesnobo ublažite z ustvarjanjem prijetnega okolja, za kar lahko poskrbijo predvsem pediatri pri okraševanju čakalnice in ambulante za male paciente. Del okolja, ki je za otroke prijeten, bi morale biti barvne dekoracije, igrače in pomirjujoča glasba. Številni zdravniki se dandanes oblačijo v barvna oblačila, da ne bi delovali preveč sterilno in zdravniško. Otrokom pomaga, če s seboj prinesejo najljubšo plišasto igračo, ob kateri se zmeraj počutijo pomirjeno.
Ne podcenjujte izbire zdravnika – izbira pravega zdravnika je pogosto ključ do uspeha in prispeva k lajšanju znakov sindroma. Potrpežljiv zdravnik, ki otrokom vse pojasni, je čuten, zabaven, empatičen in se do pacientov vede ljubeznivo, pomaga ustvariti zaupanje do zdravnikov in znižuje strah zaradi pregleda. Otroci se ob takšnem zdravniku sprostijo in sodelujejo tudi brez joka.
Pripravite otroke na to, kaj jih čaka – otroci bodo v tujem okolju naravno živčni, zato jih je dobro pripraviti na to, kaj se bo v ambulanti dogajalo. Primerna metoda je igra zdravnikov in prebiranje čtiva za otroke o zdravniškem okolju. Otroci bodo tako razumeli, da jih pri zdravniku ne bo doletelo nič hudega in da je to naraven del življenja.
Uporabite tehnike za preusmeritev pozornosti – starši se v splošnem trudijo omejevati čas preživet za ekranom, so pa situacije, ki jo takšna preusmeritev pozornosti koristna. Obisk zdravnika nedvomno spada mednje, zato imajo nekatere ambulante na voljo televizijo s programom z risankami. Če ne gre drugače, lahko otroke zamotite tudi z lastnim mobilnim telefonom ali tablico, pogosto pa pomagajo tudi otroške knjižice, ki jih boste otrokom med čakanjem na pregled prebirali.
Ostanite mirni – otroci prevzemajo vzorce vedenja od staršev, zato morate v prvi vrsti sami ohraniti mirno kri. Če delujete mirno in ste pozitivno naravnani, se bodo otroci prav tako pomirili in njihova tesnoba se bo zmanjšala. Izbirajte spodbujajoče besede, bodite potrpežljivi in otrokom zagotovite, da je manjši občutek živčnosti v tem primeru povsem normalen. Pohvalite otroke za pogum in jim povejte, da boste ves čas z njimi.
Obisk zdravnika poskusite načrtovati – otroci zdravniške preglede bolje obvladujejo v jutranjih urah, ko so spočiti in siti. Lačen otrok, ki je hkrati še utrujen in izčrpan zaradi celega dneva, se bo v neznani situaciji počutil še huje, kar zagotovo ne pripomore k zmanjšanju znakov sindroma bele halje.