6 min. Je vaš malček že dovolj star, da razmišljate o uvajanju goste hrane? Svetovali vam bomo, kdaj s tem začeti, katera hrana je za to kot nalašč, in kaj narediti v primeru, da dojenček ta prehod z materinega mleka k drugi hrani trdoglavo zavrača.
Tako kot odrasli, imajo tudi otroci različen okus, kar mnogi starši ugotovijo že pri prvi trdni hrani. Kako premostiti to obdobje brez hrane na stropu in v laseh ter uspešno uvesti gosto hrano tudi v jedilnik vašega malčka? Berite dalje in izvedeli boste, kdaj otrokom začeti dajati pretlačeno zelenjavo in kaj narediti v primeru, da vašemu malčku kašica ni všeč.
Prvo leto življenja, tri obdobja
Še preden se brezglavo spustite v uvajanje goste hrane, bi morali vedeti, da se hranjenje otroka v prvem letu njegovega življenja deli na tri obdobja, kjer vsak izmed njih traja približno 4-6 mesecev, ti pa se lahko tudi prekrivajo. Prvo obdobje je izključno mlečno, kar pomeni, da med njim malček prejema le materino mleko ali njegov nadomestek. Pri otrocih, ki so le dojeni, to obdobje traja pol leta in ne potrebujejo nobenih drugih dodatkov. Vsa potrebna hranila prejme dojenček iz materinega mleka. Pri otrocih, ki jih med mlečnim obdobjem hranijo z umetnimi hranili, pa to obdobje traja manj, torej od 4 do 5 mesecev.
Drugo obdobje je prehodno obdobje, med katerim dojeni otroci postopoma začenjajo prejemati tudi prve kašice. V praksi to pomeni, da je polletni otrok še naprej dojen, vendar mora za pravilen razvoj prejemati tudi druga živila, ki so obogatena s hranili, ki jih z materinega mleka ne more dobiti. Dojenčka lahko brez težav dojite tudi naslednje leto ali dve, in če želi po obroku kašice še dojko, se temu ni treba upirati. V primeru, da je vaš malček že od rojstva na umetnih hranilih, ki nadomeščajo materino mleko, s prvo gosto hrano začnite v četrtem ali petem mesecu, drugo gosto hrano pa uvedite mesec kasneje, torej v petem ali šestem mesecu. Tretje obdobje se umešča med tremi in štirimi meseci prvega leta, kar pomeni postopni prehod na hrano za odrasle, pripravljeno za dojenčke.
Če tudi kljub tej razdelitvi niste prepričani, kdaj z gosto hrano začeti, opazujte otrokov razvoj, ki vam bo dal potrebne informacije. Kaše se v osnovi dajejo po žlički, tako da mora malček v času prve kaše že znati sedeti s pomočjo podpore in imeti dobro razvite mišice jezika in ust, zahvaljujoč čemur lahko zmes v ustih premika in je zmožen pogoltniti tudi hrano, ki ni tako tekoča kot materino mleko. Znak za to, da je že čas za uvajanje tudi goste hrane je dejstvo, da malček popije več kot liter mleka, materinega ali umetnega.
Najprej zelenjava, potem meso
Zdaj, ko že veste, kdaj dojenčku ponuditi prvo gosto hrano, je pomembno vedeti tudi, kakšna bi ta morala biti. Prva trdna hrana bi morala biti izključno zelenjavna, kateri boste čez nekaj dni dodali tudi meso. Začenja se z eno sestavino, in to zelenjavno – korenček, koleraba, brokoli, bučka ali buča. Za čisto prvo kašo se priporoča korenje, ki je sladko in zaradi dojenja tako ne predstavlja velikega preskoka v okusu. Materino mleko je prav tako sladko, zato je to glaven razlog, da otroci zavračajo prve kašice. Prve tri do štiri dni dajajte otroku približno 1-2 čajni žlički redke pasirane goste kaše, ki jo bo sestavljala le ena vrsta zelenjave, skuhane v vodi. S tem boste ugotovili, ali malček prenaša zelenjavo ali pa je na kaj alergičen. Intoleranca se lahko pokaže na različne načine, na primer z drisko in zaprtjem in tudi z izpuščaji in bolečinami v trebuhu.
Po nekaj dneh lahko eni sestavini dodate tudi drugo vrsto zelenjave in šele 7-8 dan tudi meso, kjer se priporoča izključno belo, torej piščanec ali puran. Pazite, da doma pripravljenih kašic ne bi zgoščevali z moko – zmeraj raje dodajte krompir, ki nadomesti katero koli sredstvo za zgostitev. V prvem letu otrokove starosti se izogibajte tudi soli, v kašice pa lahko dodate 2 čajni žlički rastlinskega olja, ki bo kaši dodalo potrebne nenasičene maščobne kisline. Z manjše količine goste hrane lahko postopoma preidete na večje, približno 150 do 200 gramske, ki nadomestijo eno porcijo mleka, maternega ali umetnega.
Gosta hrana se deli na prvo in drugo. Po prvi, zelenjavno-mesni, pride na vrsto sadna ali sadno-zelenjavna kaša. Za prvo je priporočljiva jabolčna, po treh ali štirih dneh pa jabolku dodajte banano in na koncu korenček. Odmerjanje je enako kot pri prvi kaši – začenjate z eno čajno žličko in končate pri 150-200 g količini, ki nadomesti eno porcijo maternega mleka. Tako kot zelenjavne kaše ne solite, tudi sadne ni treba sladkati, malček se bo tako navadil na pravi okus sadja in zelenjave.
Prva gosta hrana in t.i. imunološko okno
Vas zanima »zakulisje« prve goste hrane in predvsem to, zakaj bi jo morali uvajati prav v tem obdobju in zakaj je sestavljena prav iz teh sestavin? Odgovor na to vprašanja je t.i. imunološko okno, ali drugače t.i. oralna toleranca. Prav v obdobju med 17. in 24. tednom po rojstvu, torej v času četrtega do šestega meseca, organizem ne reagira z intoleranco in na hrano v teh tednih ne razvije alergijske reakcije. Otroci v tem obdobju ustvarijo boljšo odpornost organizma in tako znižajo tveganje za nastanek alergij v zrelejšem obdobju. Če bi otroku prvo hrano dali kasneje ali pa nasprotno, prekmalu, bi to tveganje povečali, saj bi s tem zaobšli »imunološko okno«.
Mnoge mamice zmotno mislijo, da uvajanje prve goste hrane avtomatično pomeni prenehanje z dojenjem. To, da v tem obdobju začnete z uvajanjem trdne hrane, ne pomeni, da morate malčka nehati dojiti. Prav tako odločitev, da boste dojiti dlje časa, na primer dva ali pa tri leta dlje, ne pomeni, da morate z uvajanjem goste hrane začeti šele po koncu dojenja in ne v 6. mesecu. Gosto hrano je idealno uvesti med polnim dojenjem, da vam med jedi ne bi bilo treba dodajati drugih hranil kot materino mleko, to pustite za kasnejše obdobje. V času imunološkega okna bi malček moral jesti lokalno pridelano zelenjavo in sadje, pa tudi gluten, na primer brez jajčne testenine v juhi ali košček kruha. Izognite se eksotičnemu sadju in zelenjavi, to podobno kot kravje mleko, pustite za kasneje.
Ko kašice ne teknejo ...
... je večinoma potrebno samo eno – potrpežljivost. Je popolnoma naravno, da otroci prehoda na drugo hrano ne sprejmejo z navdušenjem, vi pa boste kašo pobirali po celi kuhinji. V tem primeru se resnično opremite s potrpežljivostjo in v prvi vrsti ne odnehajte in kaše ponovno vključite v jedilnik. Pozabite na kakršne koli nadomestne rešitve in ne poskušajte otrokom ugoditi s soljo, sladkorjem in drugimi začimbami, s katerimi bi hrano izboljšali. Če vaš malček dlje časa zavrača korenje, ga zamenjajte za drugo vrsto zelenjave in podobno to naredite s sadjem. Morda se napaka pokaže v popolni banalnosti, kot je na primer žlička za hranjenje. Poskusite klasično kovinsko žličko, ki je hladna, zamenjati za silikonsko, idealno takšno, ki je posebno zasnovana za dojenčke. Poleg tega, da olajšuje hranjenje, spodbuja tudi pravilno rast zobkov in razvoj spodnje čeljusti, zahvaljujoč mehkemu materialu pa ne grozijo nobene poškodbe.
Videti je, da je uvajanje goste hrane cela znanost, ki se jo morajo starši v hipu naučiti. Ne gre le za pasiranje zelenjave, ampak tudi za pravi čas in primerno izbiro živil, da po zaslugi nemirnega malčka ne konča na stenah.
