5 min. Osnovne šole povsod po Sloveniji bodo kaj kmalu odprle svoja vrata in mali otroci iz vrtca bodo kar naenkrat postali šolarji. V šoli jih čakajo novi prijatelji, pa tudi obveznosti in program. Kaj vse bi vaš otrok moral znati, da bi brez težav prebrodil njegovo prvo šolsko leto?
Pri presoji otroške zrelosti za šolo je pri nas najpomembnejša otrokova starost. Pri 6 letih bi moral otrok doseči znanje na štirih osnovnih razvojnih področjih – na telesnem, mentalnem, družabnem in čustvenem. Predšolski otroci nova znanja osvajajo predvsem s praktičnimi dejavnostmi in na tak način pridobljena znanja so dobra osnova za šolsko izobrazbo. Starši se običajno pretirano hvalijo s tem, kaj njihov bodoči prvošolček že vse zna, do koliko zna šteti in koliko angleških besed že pozna. Kaj bi pa sploh moral znati otrok, ki septembra prvič sede v šolsko klop?
Osnovno znanje
Samoumevno je, da otrok pozna svoje ime, naslov bivališča, zna poimenovati družinske člane in njihove poklice. Bodoči prvošolček bi se moral znati tudi orientirati v okolici doma in šole ter poznati pot v šolo. Še v predšolskem obdobju bi otrok moral pridobiti osnove pravil cestnega prometa, da bi lahko varno prispel iz ene točke na drugo in vedel, kakšna barva na semaforju označuje prost prehod. S tem je povezano tudi prepoznavanje osnovnih barv in orientacija v prostoru in času. Otrok bi moral vedeti, kaj je spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, levo in desno in poznati geometrijske like in dele človeškega telesa. Med osnovna matematična znanja spada štetje do 10 in razlikovanje med manj in več. Prvošolček mora tudi samostojno uporabljati WC in si po njem umiti roke, to ga naučite tudi po delu z nečem umazanim ali po vrnitvi z igrišča in vrta.
Trajalo bo približno en mesec, da se bo otrok navadil na nov režim. Nanj začnite svojega prvošolčka pripravljati že zadnji teden v avgustu.
Fina in groba motorika
Šestletni otrok bi moral že sam jesti s priborom, se obleči in obuti, prav tako pa si zapeti gumbe in zavezati vezalke. To je povezano s fino motoriko, ki jo v prvem letu v šoli še bolj intenzivno uri pri držanju pisal, risanju geometrijskih oblik, posnemanju oblik črk, barvanju sličic in striženju. Te aktivnosti spodbujajte tudi doma, na primer z oblikovanjem in izdelovanjem bunkic za nakit. Otrok ne bi smel imeti niti težav z grobo motoriko, moral bi znati ohranjevati ravnotežje, skakati po eni nogi, teči brez opotekanja, metati in ujeti žogo, narediti preval in skakati čez kolebnico.
Vedenje in socialna pripravljenost
Lepega vedenja, pozdravljanja, prošenj in zahval učimo otroke že od malega. Starejši otroci bi se morali lepo obnašati do svojega okolja in ljudi, pa tudi do narave in pazljivo ravnati s predmeti. Če je v novem okolju majhnim otrokom nerodno in se boječe skrivajo za svojimi starši je to mnogim ljubko. V primeru, da je otrok star 6 let, pa je to skoraj nezaželeno. Na tuje ljudi bi se otrok moral navaditi brez težav, enako pa se ne sme bati pozdraviti ljudi, ali pa se izogibati tujih otrok. Pomemben pokazatelj stopnje pripravljenosti otroka na 1. razred je prav sodelovanje v kolektivu. Prvošolček bi se moral aktivno udejstvovati šolskega življenja, moral bi znati ovrednotiti delo sošolcev in sprejeti vrednotenje drugih. Agresivnost ni zaželena – spore z drugimi otroki ga naučite reševati brez tepeža in prepirov. Pri igri ali kakšni drugi drugi dejavnosti bi moral mali učenec zdržati približno 20 minut. Začeto delo mora dokončati in ne stalno skakati k nečemu drugemu.
Prvošolčki se najpogosteje srečujejo s težavo pri izgovorjavi glasov »l« in »r« ter s sičniki.
Govor in spomin
Otrok, ki je pripravljen na pouk bi moral imeti tudi dovolj bogat besedni zaklad. Govori jasno, razumljivo in tekoče tudi zahtevnejše stavke. Razume besedna navodila in zna pripovedovati dogodke, ki jih je doživel, prav tako se zna naučiti na pamet otroško pesmico. Najboljši način za razvijanje govora in besednega zaklada otroka je branje ilustriranih pravljic že od malega, da bi dogodkom po sličicah lahko sledil. Razvoju govora lahko pomaga tudi pot z avtomobilom – vprašajte ga, kaj vidi in besede kasneje razpravljajte. Namesto računalniških iger poskusite raje poučne DVD-je, ki so osredotočeni na slovenski jezik ali pa aplikacije, ki spodbujajo mentalni razvoj in besedni zaklad.
Bodoči prvošolčki se najpogosteje srečujejo s težavo pri pravilni izgovorjavi glasov, predvsem črk »l« in »r« in s sičniki. Za to je po mnenju strokovnjakov kriva nezadostna verbalna komunikacija z njimi. »Mnogo lažje in hitreje je otroka naučiti nekaj, česar ne ve, kot odučiti ga od »pozabljenega«, nepravilnega načina komunikacije. Zato v primeru, da otrok ne zna pravilno izgovoriti katerega izmed glasov, priporočamo, da se raje posvetujete s logopedom, kako otroka naučiti pravilne izgovorjave, kot pa da bi to poskušali na lastno pest. Pogosto se z nepravilnimi, laičnimi postopki stanje še poslabša (otrok se glasu ne nauči pravilno), namesto da bi se izboljšalo. Mnogokrat niti sami starši ne vedo, da glas ni pravilno artikuliran. Potem so pogosto presenečeni, ko jih na to opozori učiteljica v šoli, ali pa napačno izgovorjavo ugotovijo šele pri obisku pri logopedu«, priporočajo strokovnjaki iz ambulante za klinično logopedijo, Logomedik v Skalici.
Pomembne so malenkosti
Za pravilno sobivanje v razredu in pri učenju v šoli je potrebno obvladati še mnoge malenkosti, na katere se v prvi vrsti morda ne bi pomislili. Vprašajte se, ali si vaš malček zna sam upihniti nos, ali pravilno drži položaj hrbta pri sedenju, ali nevede ne sesa prsta in si v usta ne tlači različnih predmetov. Nekatere neželene navade in izraze lahko postopoma odpravite tudi sami. Vstop v prvi razred je velik dogodek za otroke in njihove starše. Malčka pripravite na to spremembo in se pogovorite z njim o tem, kaj ga v šoli čaka in katerih različnih aktivnosti se lahko veseli.
