4 min. Mamice čakajo 9 mesecev, da svojega dojenčka končno vidijo na lastne oči in ga prvič primejo v svoje naročje. Starševstvo pa ne prinaša le veselja, ampak tudi skrbi, in prav te so tiste, ki so mnoge mame presenetile v takšni meri, kot tega niso pričakovale. Kako se spopasti s prvim stresom po porodu?
Stres in včasih celo strah in tesnoba ne preseneti le prvorodk, ampak tudi tiste, ki doma že imajo majhne otroke. Nosečnost in starševstvo s seboj prinašata spremembe, zato je določena količina stresa povsem naravna. Prav materinski nagon naredi iz žensk dobre matere, ki dojenčkov ne pustijo na previjalnem pultu brez nadzora. Meja med normalnim in bolestnim strahom je zelo tanka in v primeru, da ženska tesnobo čuti že med nosečnostjo, bi se morala paziti.
Od stresa do depresije
Od običajnega starševskega stresa je le korak do poporodne depresije. Prvi znak je prav občutek tesnobe v nosečnosti, osebna in družinska anamneza pa stojita na drugem mestu. Svoje pa dodajo tudi hormoni. Po porodu pada raven estrogena in progesterona, med dojenjem pa se spet zvišata oksitocin in prolaktin. Vsak organizem na to spremembo reagira drugače. saj gre navsezadnje tudi za drugačna obdobja. Medtem ko mama pri prvem otroku ne občuti nobenega izrazitejšega stresa, je lahko to pri drugem popolnoma drugače. Če k temu dodate še premalo spanja, odmik od zunanjega sveta in novo vlogo matere, je nevihta blizu.
Popolnost se ne izplača
Prvi korak k rešitvi te težave je iskreno priznanje, da nekaj ni v redu. Vsaka ženska želi biti popolna mama in le malo je potrebno, da bi vsi ideali razpadli. Najslabše, kar lahko mama v tem primeru naredi, je to, da o tem molči. Če vas zdravnik na pregledu z dojenčkom vpraša, ali je vse v redu, mu povejte resnico.
Samoumevno je, da želi biti vsaka mamica popolna in jo vsak spodrsljaj od tega oddalji, vendar ne pozabite, da se manjše napake lažje popravi, kot tiste večje. Ne bojte se spregovoriti o stiski ali strahu zaradi materinstva, saj s tem kažete tudi svoj pogum. Tako boste svoje strahove z nekom delili, zahvaljujoč čemur bo delček bremena odpadel z vaših ramen.
Neopazna diagnoza
Potiho trpeti se ne izplača, saj s tem ogrožate ne le sebe, ampak tudi svojega malčka in partnerja. Ta pogosto niti ne sluti, kaj mati njegovega otroka preživlja, saj lahko utrujenost in žalost pripiše običajni izčrpanosti zaradi skrbi za malčka in gospodinjstvo. Molk v tem primeru resnično ne bo prinesel ugodnih posledic.
Strah, stres in tesnoba zaradi materinstva imajo lahko daljnosežne posledice, ki jih je treba preprečiti že v prvem stadiju. Lahko se celo zgodi, da mamica zaradi strahu zavrača vzeti otroka v naročje, ali pa se mu bo celo bala približati. Potem lahko nastane tudi občutek nesposobnosti, ki privede do drugega občutja – da je očku in dojenčku bolje brez matere.
Korak za korakom
Stres, ki vodi v poporodno depresijo, in tudi sama depresija se lahko zdravita. Prvi korak je spoznanje, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti in iskanje rešitve.
- Naročite se pri zdravniku. Poiščite splošnega zdravnika, ki vas bo napotil k psihologu ali psihiatru. Če se obiska bojite, vam tja ni treba oditi sami. Brez strahu s seboj vzemite svojega partnerja, nekoga bližnjega ali pa celo babico.
- Govorite o svojih občutjih. Ne bojte se odkrito spregovoriti, da vas napada velika bojazen, zaradi katere celo noč bedite ali pa se otroka dotikate povsem preplašeni. Če bo zdravnik ocenil, da ni nič neobičajnega, se raje obrnite na drugega.
- Upoštevajte zdravljenje. Če ste že obiskali zdravnika in odšli z receptom, zdravljenje upoštevajte in ničesar ne izpuščajte. Večina zdravil je varna tudi med dojenjem. Drug način zdravljenja pa je tudi psihoterapija.
- V tem niste sami. Najpomembnejše je, da se zavedate, da niste edina mamica, ki so ji postavili to diagnozo. Družina in znanci v tem primeru po navadi ne zadostujejo, saj ne vedo, s čim se mama spoprijema. Poiščite po različnih spletnih forumih in zagotovo boste našli mamice, ki so se prav tako srečale z enako stisko.
Mnogim materam zadostuje vednost, da ima to stanje svoje poimenovanje, da niso blazne in v tem niso same. Poporodni stres in poporodna depresija se uspešno zdravita, to ni permanentno stanje, ki bi ga čutili za vedno. Po koncu zdravljenja bo z njih spet postala ljubeča mama, polna veselja, ki padce jemlje kot izzive.
