5 min. Rojstvo otroka je čudovita reč, ki obema staršema prinese neskončno radost, in če smo malce bolj stvarni, pa tudi nemalo skrbi. Najprej je seveda treba prestati porod in zagotovo se bodo mnoge mamice strinjale s tem, da tako čudovit pa spet ni. Bi biti moral oče priča temu, kako njegova partnerica na svet prinaša novo življenje, ali pa bi moral raje lepo počakati v čakalnici?
Medtem ko je v Združenih državah prisotnost očeta povsem običajna, so pri nas mnenja deljena. Mnenja očetov, mam in zdravnikov so si različna, za očetovo prisotnost pa je v nekaterih porodnišnicah treba doplačati. Koliko je resnice v tem, da lahko prisotnost očeta spremeni odnos med svežimi starši na bolje, ali pa ga morda celo poslabša? Sploh spada partner v porodno sobo?
Skupaj vse do konca
To, ali bo partner neposredno sodeloval pri porodu, je le izbira partnerjev. Oba bi morala dobro premisliti, kaj vsakega posebej čaka in čeprav bodoča mamica nima izbire, kajti roditi preprosto mora, lahko oče to svobodno zavrne. So mamice, ki pri prisotnosti očeta pri porodu trmasto vztrajajo – preprosto si ne morejo predstavljati, da ga ob njih v teh izjemnih in čustvenih trenutkih ne bi bilo. Ob sebi želijo imeti nekoga, ki ga bodo držale za roko in nekoga, ki jih bo v bolečinah pomirjal in spodbujal naprej. Še eden z razlogov, zakaj želijo ženske svojega partnerja ob porodu je dejstvo, da če je že sodeloval pri oploditvi, pa naj še pri njegovem rojstvu.
Na drugem bregu pa stojijo mamice, ki za prisotnost očeta v porodni sobi ne želijo niti slišati. Večinoma gre za drugorodke, ki imajo prvi porod že za seboj in točno vedo, kako poteka. Zvijajo se v bolečinah, kričijo, kolnejo, so prepotene, brez moči in izčrpane. Niso videti preveč privlačne in se bojijo, da se bo partnerjev odnos spremenil ob pogledu nanje, na žensko, ki jo ima sicer rad. Porod je lahko čudovita izkušnja, lahko pa je tudi surov, poln krvi in sem in tja tudi stolice, ki je ženska ob rojevanju ne more zadržati.
Vloga očeta pri porodu
Še preden se očka odloči vstopiti v porodno sobo, bi moral pretehtati vse dobre in slabe strani. Lepo je, da želi biti opora ženski, ki mu bo rodila otroka, ampak ne to ne gre vedno po pričakovanjih, na koncu je lahko celo odveč. Tudi najmočnejše značaje kdaj pa kdaj spodnese vsenavzoča kri, pogled na utrujeno partnerico in na koncu tudi na dojenčka, ki še ni umit. Vrhunec vsega pa je lahko dodatno še odstranitev posteljice, na katero moški pogosto niso pripravljeni. Če je partner v centru dogajanja in porod opazuje z vseh strani, ima to lahko negativne učinke na seksualno življenje partnerjev. Nožnica je med porodom videti drugače, kot med ljubljenjem in lahko traja nekaj časa, da si bo moški ta prizor izbil z glave. Zato je dobro pretehtati, ali bo partner ženski v oporo le med prvo stopnjo poroda oz. drugo porodno stopnjo in se vrne k njej, ko bo že vse mimo.
Do samega "pritiskanja" lahko vodijo dolge ure popadkov, na kar bi partner moral biti pripravljen že vnaprej. Če se odloči ostati ob partnerici tudi med tretjo stopnjo, je več kot očitno, da sta oba obiskovala tečaje predporodne priprave in vesta, kaj ju čaka. Najpomembnejše od vsega je, da poteka nihče ne ovira, tudi zato očetje večinoma stojijo pri glavi partnerice oz. za njo, jo božajo, pomirjajo in spodbujajo z besedami. Moški bi morali vedeti eno stvar – mnogi porodničarji in sestre se strinjajo s tem, da besed ženske, ki rojeva, moški ne smejo jemati osebno.
Med porodom prihaja k neverjetnim hormonskim spremembam, ki jih spremlja še neskončna bolečina. Iz porodne sobe se lahko slišijo kletvice na partnerjev račun, in to predvsem v primeru neprimernih opazk z njegove strani. Moški se med porodom nikoli ne bi smel pritoževati nad tem, da je utrujen, da to že predolgo traja, iz njegovih ust se ne bi smel nikoli smelo slišati, da je nekaj ostudno, nagnusno in fuj. Skratka, če veste, da vaš partner za nekaj podobnega nima potrpljenja, ga k porodu ne kličite predvsem zato, ker ga tam preprosto hočete imeti.
Odločen ne strokovnjaka
Francoski specialist porodničar Michael Odent, ima glede prisotnosti očeta pri porodu odločno mnenje. Po njegovem mnenju očetova prisotnost pri porodu sam porod le podaljšuje, s čimer je za mamice še bolj boleč, hkrati pa njegova prisotnost le otežuje delo porodničarju in babicam v porodni sobi. To pa nista edina razloga, da je svetovno znani porodničar glede na očetovo prisotnost pri porodu, zavzel negativno stališče. Partner na enkrat vidi žensko v popolnoma drugačni luči, kot jo je videl do tedaj, kar ga lahko nehote resnično zaznamuje. V več kot 50-letni praksi se je Odent srečal s tem, da je moški po porodu ženo zapustil in se nikoli vrnil, bil pa je priča tudi temu, da je partner po tej izkušnji iz porodne sobe trpel za duševnimi težavami.
Porod je zanj povsem ženska izkušnja in tako je bilo tudi že v časih porodov doma. Moški je bil sicer doma prisoten, večinoma je le segreval vodo, nosil čiste brisače ali pa skrbel za otroke – nikoli ni bil neposredno pri porodu. Ta trend se je začel širiti v sedemdesetih letih in je k nam postopoma prišel z Zahoda. Razlog za to je po mnenju Odenta dejstvo, da so se porodi preselili v porodnišnice, hkrati pa je upadlo število družin z veliko otroki, katerih člani so včasih živeli v eni hiši ali pa v neposredni bližini. Otrokov oče je bil tedaj v večini primerov edina opora z družine, ki je lahko ob ženski med porodom stal. Danes pa imajo očetje izbiro, vendar bi morali vedeti, kakšna je njihova vloga med porodom.
Očetovo prisotnost pri porodu bi morala oba partnerja dodobra pretehtati, najpomembnejše od vsega pa je, da se nikogar ne sili v nekaj, do česar mu pač ni. Porod je sicer lahko čudovit dogodek, kdaj pa kdaj pa je še lepši, če ostane zavit v tančico skrivnosti. Kakšno pa je vaše mnenje glede očetove prisotnosti pri porodu?
