5 min. Kričanje, metanje po tleh in udarjanje staršev. Veliko mamic si nerado prizna, da se njihov mali angelček kdaj pa kdaj spremeni v hudička. Čeprav so starši nekajkrat višji in močnejši, se nemalokrat počutijo porinjeni v kot. Tudi tako se izkazuje obdobje upiranja med 2. in 4. letom otrokove starosti. Kako pa postavljati otrokom meje in biti pri tem dober starš?
Mi smo odraščali v generaciji, ko je bilo običajno, da so otroci, kdaj pa kdaj dobili po zadnjici. Psihologi in tudi starši danes že dolgo vedo, da prisiliti poslušnost otrok s silo ne koristi njihovemu duševnemu razvoju. Iz takih otrok lahko zrastejo odrasli, ki bodo vsako stvar zahtevali s silo, saj so se tega naučili v njihovih prvih letih. To lahko tudi pokvari njihov odnos s starši.
V želji, da bi bili boljši starši, kot so bili naši, je nastala generacija dobrohotnih staršev, ki raje žrtvujejo svojo srečo, samo da bodo njihovi otroci mirni. In tako iz njih nastanejo služabniki, katerim otroci dobesedno skačejo po glavi. Mnoge mamice ne bo razveselilo dejstvo, da so po mnenju psihologov, manipulacij zmožni že dojenčki. Postavitev meja je zdravo za otroke in njihove starše. Saj na koncu velja, da če je srečna mama, je srečen tudi njen otrok.
S popustljivostjo ne boste dosegli nič
Otroci zelo dobro vejo, da je pravi čas za izpade vedno, ko so v javnosti. Vsak izmed nas je prav gotovo svojega ali pa tujega otroka ujel v navalu histerije v trgovini. Starši zaradi sramote raje popustijo svojemu hudičku in kupijo čokolado, saj takrat ni pravi čas za vzgojo. Druge mamice to rešijo z bojem med regali, kar pa spet nič ne reši. Take situacije je seveda najbolje preprečiti in se z otrokom pogovoriti. Če pa do tega vseeno pride, pa ne smete pod nobenim pogojem popustiti. Če boste čokolado kupili, bo vaš otrok vedel, da se mora vreči po tleh in zdržati in bo dobil, kar hoče. Kako torej to rešiti?
Psihologinja Anette kast Zahn v svoji knjigi, Vsak otrok se lahko nauči pravil, staršem prinaša nekaj nasvetov, kako ukrotiti svoje male »histerike«. Če res ne veste, kaj bi naredili, posezite po knjigi ali pa poskusite nekaj naslednjih trikov. Anette starše v prvi vrsti opozarja, da vzgoja brez pravilnega vzora ne deluje. Če želite mirne otroke, morate začeti pri sebi. Posvečajte otrokom pozornost, dajajte jim ljubezen in bodite njihov vzor. Ko bi vsaj bilo tako preprosto, kajne? Nekaterim otrokom to zadostuje, spet drugi otroci pa so zahtevnejši. Anette ima tudi za ta primer nekaj nasvetov.
Opazujte pozitivne stvari svojega otroka
Smo ljudje in velikokrat za samoumevno vzamemo tisto, kar je dobro, slabe stvari pa napihnemo. Opazite tudi dobra dejanja svojega otroka. Nagradite ga z ljubeznijo in svojo pozornostjo. Malček opazi vse in ko bo videl, da mu dajete več pozornosti in ljubezni, ko naredi kaj dobrega, si bo to enostavno zapomnil.
Govorite jasno
Otrokom je treba vedno na razumljiv način povedati, kaj vam ni všeč in kaj je treba spremeniti ali izboljšati. Izražajte se jasno, da bi vaš otrok razumel, kaj točno hočete od njega. Starši se vedno manj pogovarjajo z otroki, kar je lahko eden izmed razlogov za otroško histerijo. Denisa, mama malega Davida, nevrotične izpade rešuje s pogovorom: »Ugotovila sem, da če se z otrokom nekaj dogovoriš, običajno to velja. On želi nekaj, vi pa tega ne želite. To mu morate pojasniti in obljubiti nekaj drugega. Vendar morate to obljubo za vsako ceno držati. Z Davidom se veliko pogovarjava o tem, do česa ima on pravico, kaj počnemo mi starši ... Seveda je to zelo zahtevno in tudi s tem vedno ne dosežem cilja.«
Otrokom je treba dajati jasna navodila. Vas moti, da ima v sobi nered? S kričanjem in komentiranjem nereda ne boste veliko rešili, otroku jasno povejte, da mora pospraviti sobo. Če se vrne cel umazan, mu ne recite: »Poglej se! Kako si se lahko tako umazal?« Ampak mu raje recite: »Ves si umazan, steci se umit.«
Če besede ne zadostujejo, pridejo na vrsto dejanja
Otrokom besede včasih niso dovolj, zato je treba preiti na kazni. Kuhalnice, loparčka za muhe in niti pasa za to ne potrebujete. Otrok ne kaznujte fizično, nasprotno, kaznujte jih na način, da si bodo zapomnili. Če vaš malček za nič na svetu noče pospraviti igrač in tega ne naredi do določenega časa, jih pospravite tako, da se vaš malček ne bi mogel več igrati. Če noče jesti in se zmrduje, mu po določenem času vzemite krožnik in na naslednji obrok bo moral počakati.
Pravil se držijo vsi
Vzpostavite družinska pravila, ki se jih bodo za vsako ceno držali vsi. Ne veljajo le za otroke, ampak tudi za starše. Sami presodite, kje so največje slabosti v vedenju vašega otroka in kje so vaše. Vi boste imeli evidenco o lastnem napredku, vašemu otroku pa lahko ustvarite slikovna pravila, zaradi katerih se bo naučil lepšega vedenja.
Vaš otrok vas bo imel rad, tudi če ne dobi, kar želi
Mnogo staršev popušča otrokom, ker se bojijo, da jih bodo otroci zasovražili. Vedite, da je vaš malček že imel ali pa še bo, trenutke v življenju, ko vas bo res sovražil. Nočete mu kupiti sladkarij, mu ne dovolite, da skoči z balkona ali pa ga pri trinajstih ne pustite v diskoteko. To so le trenutki. Vaš otrok vas dojema bolj zapleteno, ne kot slabega človeka, ki mu ni dovolil, da bi se resno poškodoval.
Pisatelj Pavel Hirax Baričák se v svojem tretjem, Abecedniku sreče* posveča odnosom med starši in otroci. V poglavju o postavljanju mej, odlično opisuje, kako se je sam učil in zakaj so pravila in meje pomembne. Če je kasneje razglašal, da je otroku treba dajati brezmejno ljubezen, je s časom ugotovil, da z njim njegova mala princeska malce manipulira in ga ne posluša. »Naučite se, da ne boste odstopali pri nekaterih zadevah. Otroci z upoštevanjem pravil pridobivajo določeno mero odgovornosti za svoja dejanja. Če vam to uspe doseči brez ukazov, vendar skoraj neposredno, torej z igro, veseljem, na naraven način, še toliko bolje. Držite se pravila, da morajo biti zahteve, ki jih daste otroku, primerne stopnji njegovega razvoja.«
Kakšne vzgojne ukrepa pa izvajate pri vas doma? Ste šef vi, ali pa so to vaši otroci? Delite z nami v komentarjih.
*(op.prev. Šlabikár šťastia)
