4 min. Pomlad za mnoge pomeni čudovito vreme, manj slojev oblačil, dolge sprehode z otroki in igre v parkih. To je tudi del leta, kjer se za svojo premoč borijo tudi alergije, ki nas prikrajšujejo za užitek v prvih spomladanskih trenutkih. Tudi to je razlog, zakaj se v tem članku posvečamo alergijam, in ne le sezonskim torej spomladanskim.
Imate doma malega alergika? Potem zagotovo veste, kako lahko takšna neprijetna stvar, kot je alergija pokvari najlepše družinske trenutke. Ne gre le za sprehode po cvetočem travniku ali parku, ampak tudi za kosila v restavraciji in uživanju v okusnih slaščicah. Ne dopustite, da bi alergija otrok (ali pa vaša) še bolj poslabšala vsakodnevno življenje in se z njo začnite boriti še pravočasno.
Alergije v številkah
Alergijska obolenja so po besedah Nacionalnega zdravstvenega centra za zdravje (slovaško: Národné centrum zdravotníckych informácií) ena izmed največjih epidemij v celi Evropi in medtem ko se je pred nekaj leti število alergikov gibalo okrog 150 milijonov, se je v nekaj letih glede na raziskave to število povečalo na neverjetnih 250 milijonov. Vsako leto se število alergikov zvišuje tudi v Sloveniji, kjer ne govorimo le o senenem nahodu, ampak tudi alergijah na hrano. Neprijetna novica, predvsem za starše je dejstvo, da alergije prizadenejo vedno več otrok kot odraslih. Presenetljivo je, da v zadnjih 15 letih niti ena država ni oznanila zmanjšanja števila oseb, ki trpijo za katero koli alergijo, ravno nasprotno. Številke vsako leto naraščajo in trenutno za nekatero obliko alergije trpi kar 30 % celotne populacije. Samo za primerjavo, pred 100 leti se je število alergikov gibalo na ravni enega odstotka.
Alergija in njeni tipi
Med najpogostejše alergene v Evropi spadajo pri otrocih kravje mleko, jajca in oreščki, medtem ko je pri odraslih najpogosteje sveže sadje, oreščki in zelenjava. Med živili, ki najpogosteje prikličejo alergijske reakcije, pa so ribe, soja in pšenica. Paziti je treba na eksotično sadje in zelenjavo in tudi na domače kmetijske pridelke, kot so mak in jabolka. Alergijske reakcije (ne le na živila) so različnih oblik, od "neškodljive" srbečice, do izpuščajev, solzenje oči vse do najhujše – anafilaktičnega šoka.
Ravno alergija na živila je pri otrocih od 0-14. leta povod za ta šok, ki ga ne bi smeli podcenjevati. Samo v Združenih državah mora zaradi anafilaktičnega šoka vsake tri minute nekdo poklicati reševalce, kar predstavlja 200 000 klicev reševalcev v enem letu, in to le na območju ene države. Anafilaktičnega šoka pa ne povzročajo le živila, ampak tudi zdravila, strup žuželk, mački, psi in prah.
Ni vsako srbenje le srbenje
Starši, ki imajo doma male alergike ali pa sami trpijo za alergijami, zagotovo vedo, da v stiku z alergenom pogosto prihaja do alergijskih reakcij, ki lahko privedejo do anafilaktičnega šoka. Zato ne smete podcenjevati niti te najbolj blage alergijske reakcije, ki ima lokalne in tudi večja izražanja. Med najpogostejše lokalne simptome spadajo:
- srbečica in oteklina na koži in sluznici
- težave z dihanjem, kihanje, zamašen nos, kašelj, občutek tujka v grlu
- bolečine v trebuhu, bruhanje, driska
- aritmija, povišan srčni utrip, znižan krvni tlak
Izražanja alergijske reakcije na večji površini predstavlja kombinacijo več lokalnih izražanj, ki vodijo v anafilaktični šok. Ta sa običajno pojavi v 10-60 minutah po stiku z alergenom. Anafilaktična reakcija pa nima le te začetne faze, ampak tudi nadaljevalno, kasnejšo, ki lahko nastane v 24 urah po stiku z alergenom. Tudi ta druga faza, za katero ve le malokdo, je dober razlog, da alergijske reakcije ne smemo jemati zlahka.
Če pri vaših otrocih pride do anafilaktičnega šoka, niti ne odlašajte niti za trenutek in nemudoma pokličite zdravniško pomoč na številko 112. V primeru, da vaš malček trpi za močno alergijo, mora imeti pri sebi vedno Epipen – adrenalinsko injekcijo, ki mu jo prepiše alergist. Po uporabi injekcije je nujno obiskati zdravnika in to tudi v primeru, ko so simptomi na prvi pogled že izginili.
Stavite na preventivo
Tudi če ima alergijska reakcija gensko osnovo, to ne pomeni, da se bo staršu – alergiku rodil otrok z alergijo. Pomembno je paziti na preventivo med nosečnostjo in tudi kmalu po rojstvu dojenčka. Pri nosečnicah se priporoča redno uživanje pestre prehrane, bogate z vitamini in minerali, vendar ni treba izpuščati niti pekovskih in mlečnih izdelkov ter mesa. Pomembno je tudi redno gibanje na svežem zraku in dovolj spanca. Rdečo luč bi nujno morali pokazati tudi kajenju med celotno nosečnostjo in dojenjem, uživanju alkoholnih pijač in drugih prepovedanih in opojnih substanc, ki povzročajo zasvojenost. Več raziskav je tudi potrdilo, da tveganje za nastanek alergije znižuje tudi dojenje otroka, kjer velja čim dlje tem bolje.
Tudi če alergija ni najbolj prijeten sopotnik, ni nujno, da je življenje z njo le trpljenje. Pomembno jo je pravočasno prepoznati, se skrbno držati navodil za zdravljenje in se predvsem izogibati sprožilcem alergijske reakcije. Tudi trenutki z alergijo ob strani so lahko popolno doživeti, le pogumno!
