Pretirane reakcije na omejitve in prepovedi staršev, pogosto združene s kričanjem, jokom, grdimi besedami in odklonilnimi gestami so lahko pogosti izpadi nasprotovanja, ki bi jih starši morali znati obvladati. Problem nastane, ko so takšni izpadi na dnevnem redu in začnejo odrasli počasi izgubljati kontrolo. Razlog zanje so po navadi napake v vzgoji, ki omogočajo najmlajšim članom družine prevzeti kontrolo.
Obstaja pameten budistični pregovor, ki pravi: "Z otrokom do enega leta ravnaj kot s princem, do dvanajstega kot s sužnjem in od dvanajstih kot s prijateljem". Nekateri starši pa vseeno pozabljajo na postavitev smiselnih meja, in tako imajo namesto lepo vzgojenih malčkov, le razvajene princeske in neposlušne prince. Taki otroci imajo veliko skupnih znakov:
- popolnoma ignorirajo prepovedi in omejitve;
- staršem ne izkazujejo nobenega spoštovanja;
- svoje dobijo na agresiven način – s kričanjem, silo ali zavračanjem hrane;
- z drugimi ne znajo deliti svojih stvari;
- pogosto se oklepajo določenih ritualov;
- ne znajo reči hvala niti prosim;
- ne znajo prenesti poraza.
Iz staršev, katerih je osnovna naloga biti otrokov življenjski učitelj in svetovalec, kar naenkrat postane pogajalec, ki se trudi prisiliti malo barabico, da bi poslušala. Vendar pa v večini primerov neuspešno. Če se želite izogniti podobnim problemom, bi morali vedeti, kje delate osnovne napake pri vzgoji.
Otroci imajo prvo in zadnjo besedo
Vsekakor je ena izmed vlog staršev skrb za svoj zaklad in jim priskrbeti ne le streho nad glavo, temveč tudi toplino doma. Kupovati otrokom vsako malenkost in jim popolnoma v vsem ugoditi, vodi le k temu, da bo imel materialne stvari in priboljške za samoumevne in kar je še huje, izraze radodarnosti bo pričakoval tudi od drugih.
Pogosto se zgodi, da starši v želji, "da ne bi omejevali" svojega angelčka, ne filtrirajo, kar je zanj dobro in kaj ni. Otrokom dovolijo, da počnejo kar koli, se igrajo s čimer koli, vključno z drago tablico ali pametnim telefonom. Mali scrkljančki jedo tisto, kar si v tistem trenutku zaželijo, na televiziji pa odkrito gledajo programe, namenjene odraslim.
Otrok potrebuje meje zaradi njegovega pravilnega razvoja, fizičnega in duševnega, saj sam še ne zna ovrednotiti, kaj je zanj koristno, kaj je prav in primerno, ne zna presoditi in niti ne razume informacij, ki k njemu prihajajo.
Vse storite namesto svojih otrok
Čeprav se starši lažje in hitreje spopadejo z razmetanimi igračami in z umazano posodo, ni dobro, da tak nered postane rutina. Prav nasprotno, vašemu potomcu to le škoduje. Če torej otroke, navajene te "postrežbe", nekdo poskuša prikrajšati za to udobje, je potem razumljivo, da bo nastal direndaj.
Najmlajše je treba navaditi na bodoče življenje, kjer se bodo sami prebijali čezenj. Tudi zaradi tega razloga jih morajo starši postopoma voditi k večji samostojnosti in jih pustiti, da se spopadejo s problemi in nalogami brez njihove pomoči. Idealno bi bilo, da bi jim zaupali določene naloge, kot so na primer domača opravila. Morajo se naučiti, da bodo dobili nagrado šele potem, ko izpolnijo vse obveznosti.
Opravičujete njihovo grdo obnašanje
Velikanska napaka je govoriti: "Pa saj so le otroci. Saj bodo zrasli." Velika napaka! Starost ne sme nikoli biti izgovor, s katerim boste vsako grdo obnašanje svojih otrok zmetali pod preprogo. Starši se vedenja svojih malčkov nemalokrat sramujejo, predvsem če te scene in nagli izbruhi nastajajo v javnosti. S podcenjevanjem pravzaprav opravičujejo same sebe za to, da jim vzgoja ni uspela.
Tolerirate, da vas ne spoštujejo
Res je, da morate v malem človečku razvijati sposobnost izražanja lastnega mnenja. Ampak, kaj pa če zaradi tega otrok preneha s spoštovanjem vaše avtoritete? Malčki so veliki manipulatorji in če jim boste dovolili vam usmeriti le eno neprimerno besedo in jih ne boste okregali za vsak tak izpad, ali pa boste potiho tolerirali njihovo neodzivnost na vaša vprašanja, ste lahko prepričani, da se bo njihova ignoranca le stopnjevala – v njihovih očeh ne boste le vi sami izgubili avtoritete, ampak bodo podoben vzorec obnašanja prenesli tudi na druge osebe, kot so stari starši, učitelji ali sosedje.
Z otroki nimate skupnih aktivnosti
Če ste že na svet pripeljali potomce, bi vsi skupaj morali delovati kot družina. Z otroki sestavljate celoto, zato prostega časa ne bi smeli preživljati vsak zase. Če svoje najmlajše kar naprej odganjate od sebe, da bi imeli mir pri pospravljanju, kuhanju ali lastnih aktivnostih, pripomorete k temu, da bodo otroci vašo pozornost izsilili na drugačen način – veliko bolj vidno in bolj agresivno. Nasprotno pa igra, bogati eno in drugo stran. Ko boste z otroki preživljali več časa, jim boste imeli tudi priložnost pojasniti mnogo stvari, ki jih še ne razumejo in razumeti njihov pogled na svet.
Otrokom dajete slab zgled
Ne govori se zastonj, da je treba s poboljšanjem začeti vedno pri sebi. Otroci so odlični opazovalci in še boljši posnemovalci. Obnašanje svojih staršev posnemajo zato, ker so njihovi edini zgled. Če eden od staršev malčku kaj obljubi, se mora tega držati. Če tega ne izpolni, si otrok to pojasni po svoje – da lahko odgovornost do drugih brez problema zaobide.
Enako to deluje s kričanjem. Če ne znate lastne avtoritete uveljaviti po mirni poti, vam tudi zvišan glas ne bo pomagal. Prav nasprotno, na otroka tako vedno delujete nemočno, velikokrat celo smešno, in zato bo naslednjič točno vedel, kako vas iztiriti iz ravnotežja. Še več, tudi vi sami boste imeli slab občutek, zaradi izgube kontrole.
V svojih odločitvah niste dosledni
Če naročite otroku, da mora iti spat ob osmih, ali pa mora zaradi neizpolnjene naloge za kazen v "domači zapor", morate vsakič vztrajati na svojem. Popuščanja najmlajšim pri osnovnih stvareh je naslednja velika napaka, saj si tako malčki le širijo meje lastne moči. Otroci so na enak način pretkani in se zavedajo, da če ste popustili tokrat, boste tudi naslednjič.
Če vam otrok reče, da nečesa ne bo več delal, ga povprašajte po razlogu. Če mu neka aktivnost res ni všeč in bi želel početi kaj drugega, mu dajte možnost za spremembo. Motiv za to je pri mnogo primerih običajna lenoba ali poskus, da se izogne dolžnosti.
Zapomnite si, da je doslednost pri vzgoji otroka neizmerno pomembna. Čeprav se omejitve zdijo v očeh najmlajših napad na njihovo lastno svobodo in prostost, so ključne zato, da bi jih otroci ohranili v prvih letih življenja.