Zakaj je prvih 6 let pri vzgoji najpomembnejših?

Otroci od staršev ne potrebujejo veliko. Čutiti morajo ljubezen in imeti varen dom. Kakšno je ta pomembna vloga v življenju otroka, ki jo igra mama, kaj je most zaupanja in zakaj bi morali počakati z vrnitvijo v službo in otroka ne vpisati v jasli? Odgovore na ta vprašanja najdete v naslednjih vrsticah.

Kaj vse se spomnimo z otroštva? Odgovor je preprost – vse. Priznani češki pedagog in predavatelj Marek Herman zelo dobro pozna to tematiko vzgoje. Središče njegovega strokovnega zanimanja je predvsem vzgoja otrok do 6. leta starosti. Ravno to obdobje je po njegovem mnenju z vidika vzgoje najpomembnejše, saj se že v tem času izoblikuje naša osebnost. Več o tem je razkril na konferenci Umetnost biti ženska.

Najpomembnejša leta življenja

Večina staršev je prepričana, da se veliko stvari otrokom ni še treba naučiti v zgodnji starosti in te reči odlašajo na kasneje. Kot pravi Herman, se kar 90 % naše osebnosti izoblikuje v prvih treh letih življenja. To, kar imamo v odraslosti na sebi oblečeno, s kom živimo, kako smo v življenju uspešni ... o vsem tem se je po besedah češkega psihologa odločilo že v času, ko smo bili mlajši od treh let.

Ampak, kako? Kaj se pravzaprav v tem obdobju dogaja z otrokom in kako bi morali starši ravnati, da bi vzgojili srečnega, zadovoljnega in uspešnega otroka? Najpomembnejše je izpolnjevanje osnovne potrebe po varnosti in ljubezni: »Na svetu ni nič bolj pomembnega kot je otrokom v zgodnji starosti izkazovati ljubezen in ustvariti varen dom«, pojasnjuje Marek Herman v svojem predavanju na konferenci Umetnost biti ženska.

Kaj je za otroka v tem obdobju najpomembnejše? Po besedah Mareka Hermana je odgovor na to vprašanje dovolj le ena beseda – mati. Mati je osnovna gradbena enota za življenje, je diamant. Odnos med mamo in otrokom je unikatna vez, saj nikjer v naravi ne boste našli ničesar podobnega. Mamo preprosto z nikomur in ničemer ne morate nadomestiti. Za nas je osnova in startna točka vseh dobrih in zdravih reči, s katerimi se na življenjski poti srečamo. Tudi v primeru slabih, vseživljenjskih bolečin, obupa in bolezni.

Kariera bo že počakala, otroci ne

Vloge moških in žensk so se med leti spremenile. Mame po porodu ne ostajajo več doma in skrb za gospodinjstvo in otroke ne visi le na njihovih plečih. Ženske in mame so vse bolj samostojne, emancipirane in vedo, da se lahko z moškimi pomerijo tudi na kariernem področju. Mnoge mamice se vračajo na delo že pol leta po porodu, saj pogrešajo delo, to storijo zaradi finančnega vidika ali pa se bojijo, da bodo izgubile svoje mesto, da jih bo nadomestil nekdo mlajši, bolj izkušen, samski in brez otrok.

Za vse mame, ki prav tako razmišljajo o vrnitvi na delo, ima Herman en nasvet: »Mame, poskusite zdržati. Bodite previdne pri gradnji uspeha in kariere, naj se vam ne mudi z vrnitvijo na delo.« Zakaj je to tako bistvenega pomena? Ker, kot trdi Marek Herman, nikoli v življenju ne bomo več tako odprti, občutljivi, ranljivi in nemočni kot do šestega leta starosti. To, kakšni smo, se je že oblikovalo do 3. leta na osnovi tega, kar smo v tem obdobju nebogljenosti prejeli.

Gradite most zaupanja

Herman v svojem predavanju poudarja, da je med vzgojo ključno graditi t.i. most zaupanja. Ta nastaja v obdobju, ko se še vse izoblikuje, torej med 6. in 24. mesecem življenja. To je obdobje, ko je otrok izjemno občutljiv na prisotnost matere. Presenetljivo to niso prvi dnevi po rojstvu (med katerimi je prisotnost mame prav tako nenadomestljiva), ampak ravno obdobje od pol leta do drugega leta.

Otrok v tem času še ne pozna koncepta vrnitve. Ne ve, da se boste popoldne vrnili ponj, ko ga boste zjutraj odložili v jaslih, preprosto misli, da ste ga zapustili. V prvem letu otrokovega življenja se otrok še vedno razvija in se še uči ločevati od mame, s katero je bil 9 mesecev telesno združen. Kako graditi most zaupanja, to varno vez med materjo in otrokom?

Tudi na to vprašanje Marek Herman pozna odgovor: »Otrok ne ve, kdo je, v njegovem dojemanju je še vedno del matere, in to tudi nekaj mesecev po rojstvu. Odkriva samega sebe, to pa s pomočjo odnosa mati-otrok.« Otroci po mnenju Hermana, delijo svet na dve celini – celino JAZ, kamor spada otrok sam in mama in celino NE JAZ, kamor spadajo vsi ostali.

Pravilno in trdno zgrajen most zaupanja se otrokom zapiše v vsako celico kot nekakšen vzorec, ki določa njihovo usmeritev v življenju. Ne da bi se zavedali, nam ta most zaupanja igra kot glasba v ozadju, nas spremlja na življenjski poti, mi pa v najtežjih trenutkih v življenju tako vemo, da nas ima nekdo rad in se na ta občutek lahko vedno zanesemo.

Most zaupanja gradi več dejavnikov. Tvorijo ga nega, vonj, glas, dotik, vzajemno zrcaljenje, časovni ritem in ritem dejavnosti. Ritem dajejo mame otrok že med nosečnostjo, ko na primer hodijo se dojenček v trebuščku nežno ritmično ziba. Po rojstvu je to redno hranjenje, previjanje, izmenjevanje spanja in budnosti itd.

Zrcalni nevroni

Otrok začne črpati informacije iz svojega okolja že takoj po rojstvu. Bistveni princip so po Hermanu t.i. zrcalni nevroni. Že od majhnega vedno ponavljamo to, kar vidimo. Ne govori se zaman, da se otroci učijo s posnemanjem. »Pokažite otrokom to, kar želite, da bi sami delali«. Tako preprosto je,« pojasnjuje priznani pedagog. Herman še poudarja, da ne zadostuje le povedati, ampak to resnično tudi pokazati in stalno ponavljati. Ali želite, da bi bili vaši otroci redoljubni? Ni dovolj, da jim govorite, da morajo igrače za seboj pospravljati, tudi oni morajo videti, da to tudi vi počnete. Želite, da bi si umivali roke? Bodite zanje zgled in si jih prav tako vi sami umivajte.

Herman je v svojem predavanju primerjal otroke do 6. leta sodu brez dna. Ni pomembno to, s kakšnih razmer in kakšnega okolja otrok prihaja, poglavitno vlogo igra to, kako se do otroka vedemo. Tudi npr. deklica, ki se je rodila v koči v gozdu, se lahko počuti kot princeska, če se do nje starši tako vedejo. Nasprotno, če se do otroka iz bogate družine, ki odrašča v veliki hiši in dobi vse, na kar pokaže s prstom, vedemo kot do nesposobnega, se bo tako tudi počutil in rezultate nosil do konca življenja.

Vzgoja je alkimija

Vzgoja ni vožnja po avtocesti, ampak je alkimija. Otroci so krhki, ranljivi in verjamejo, da je svet čudoviti prostor, kjer se bo vse dobro izteklo. Vendar vsakemu otroku, tudi vašemu, ki ga ljubite največ na svetu, se bo v tem bistvenem obdobju do 6. leta zgodilo kaj slabega, nekaj, kar bo pustilo odtis in ni načina, s katerim bi to lahko preprečili. Z otroštva si zapomnimo vse, čeprav je to skrito globoko v nas. To vpliva na nas in določa našo nadaljnjo pot.

»Kakršne koli težave imamo, so to pridobljene težave, saj se otroci rodijo pravilno programirani«, pravi Herman. Nihče izmed nas ni imel popolnega otroštva, saj takšno preprosto ne obstaja. Otroci dojemajo odnose v družini, pogovore med starši in sorojenci in čeprav pri 6 šestih mesecih še ne govorijo, vedo, kaj se okoli njih dogaja. Ravno zato je po besedah Mareka Hermana mati najpomembnejši družinski član, ki je na prvem mestu.

Mnogi starši pa bi po drugi strani temu mnenju nasprotovali in na vsak način trdili, da je otrok tisti, ki je najpomembnejši. Mama je namreč tudi oseba, ki odpušča. Na koncu dneva, ko otroka položi v posteljo, ga pogleda, poboža po glavi mu vse odpusti. Ne sme pa pozabiti odpustiti tudi sebi. Svoje otroke imajo mame rade zato, ker poznajo ljubezen do sebe in imajo rade tudi same sebe. Ženska se žrtvuje za to, da bi donosila otroka, žrtvuje spanec, kariero, pogosto tudi osnovno osebno higieno in hrano. Ženska – mama je vir energije, gonilna sila cele družine. Marek Herman zato dodaja, da si mora vsaka mama vsak dan vzeti eno uro le zase, ko se bo lahko spočila.