3 min. Letošnja pomlad je s seboj prinesla veliko sonca. Čudovitega vremena so se veselili tudi naši Medvedki. Predvsem Mila in Oli. Bruno je zimski spanec le s težavo prekinil. Zima je zanj najljubši letni čas, saj je pri peči takoooo prijetno.
»Pojdimo se igrat ven! »Pojdimo se igrat ven!« je tekal navdušen Oli. To zakliče vsako jutro, takoj ko odpre očke in se za oknom pokaže sonce. Bruno je le nekaj zabrundal s peči, Mila pa je že pripravljena stala pri vratih, s herbarijem v roki in rolerji na nogicah. »Počakala te bom zunaj, najprej malo pozajtrkuj. Mamica je namazala kolač z arašidovim maslom,« je Oliju zaklicala Mila in zaprla vrata za seboj.
»Kolaaaaač?« Se je slišalo s peči. »No, to pa bom.« Je vstal Bruno in odšel na zajtrk.
»Poslušaj, Bruno. Kaj praviš na igrišče pri nas pred hišico? Je med zajtrkom Oli vprašal Bruna.
»Takšnega, s toboganom? Saj veš, kako rad imam tobogane!« Se je razveselil Bruno.
»Takšnega s toboganom, gugalnico, peskovnikom, z vsem. Saj vendar mora nekdo preizkusiti te igrače in pravi pustolovec se ne boji izzivov! Bruno, morali se bomo žrtvovati in si postaviti lastno igrišče in drseti po toboganu od jutra do večera,« je Oli rekel Brunu in si nadel na glavo svojo najljubšo čelado: »Preizkusili bomo tudi tricikle in skiroje.«
Tudi Brunu je bila zamisel všeč: »Dobro, jaz grem še malo počivat. Ta letni čas mi nekako ne ugaja. Zbudi me, ko se vrneš domov s toboganom!«
Oli se je usedel na kolo in začel »poganjati« po gozdu. Srečal je tudi novega Milinega prijatelja ježka Jožka. Skoraj mu je počil gumo.
»Jožkooooo. Imeli bomo igrišče. Pridi se potem k nam igrat,« je Jožka povabil Oli.
»Boste imeli tudi tobogan?« je vprašal Jožko.
»Kakšno pa je to igrišče, če nima tobogana? Seveda bomo. Pokliči še druge živalce. Zelo se bomo zabavali,« je rekel Oli Jožku in poganjal vse do naše trgovine z igračami. Jožko je medtem obredel vse živalce v gozdu. Novica o novem igrišču se je razširila po celem gozdu. »Bodo imeli tudi gugalnico?« je vprašala lisička Maša, »Seveda!« je odgovoril Joško.
Ko se je Oli vrnil domov, se ni mogel načuditi. Tam so ga čakale vse živalce, ki so prebivale v okolici. In vse so želele na tobogan. »Pa saj ne moremo drseti vsi naenkrat,« so rekli žalostno. »Pa vendar se lahko razvrstimo,« je ta ogromni problem rešila Mila.
Takoj za Olijem se je pripeljal avtomobil iz trgovine z novo gugalnico, toboganom, peskovnikom, hišico, igralom, vrtno mizico in bazenčkom. »Prišel je moj tobogan!« je skočil s postelje navdušeni Bruno. Malce se je jezil zaradi dolge vrste živalic, ki so želele drseti po njem. »To moj tobogan. Jaz nočem čakati,« je živalcam rekel Bruno. »Bruno, ne bodi sebičen. Saj se lahko vsi igramo, poglej še vse ostale igrače, ki jih imamo na igrišču. Medtem ko Maša drvi po toboganu, se lahko ti zibaš in Jožko lahko dela kolačke iz peska. Nič se ne boj, naredila bom načrt,« ga je pomirila Mila.
Mila je vzela v roke zvezek in naredila podroben urnik igranja. Zelo rada načrtuje in zahvaljujoč njenemu genialnemu načrtu so se vsi lepo igrali. Tudi Bruno je nehal godrnjati in se kar zaljubil v gugalnice, igrala in peko peščenih kolačkov. »Vidiš, Bruno! Ni lepo biti sebičen. Treba je deliti svoje stvari. Nič ni lepšega, kot skupna zabava. In še, če bi od jutra do večera vsak dan ves čas samo drsel po toboganu, bi te začela boleti zadnjica,« se je nasmehnila Mila. In tako so naši Medvedki dobili svoje prvo igrišče, na katerem so se skupaj z živalcami iz celega gozda zabavali vsak dan.
