5 min. Po hiši Medvedovih so se širile sladke vonjave. Bruno je bil tako zadovoljen, kot še nikoli doslej. To je bil vonj kremastega limoninega peciva, žametne čokolade in okusnih malin, ki jih je sam nabral v gozdu. Verjel je, da mu bo na ta dan uspelo ustvariti prav mojstrsko delo. Za koga pa je pekel to sladko zadovoljstvo?
Mamica ga je iz drugega kota kuhinje z enim očesom skrivno opazovala, vendar pomoči ni potreboval. Lahko bi kuhal in pekel tudi z zavezanimi očmi. Danes mu je šlo še posebej lahko. Bruno je pekel torto, s katero bo presenetil njihovega očka.
Je zdravnik v gozdi bolnišnici in zato pogosto dela ponoči in tudi za konec tedna. Če je medvedkom všeč ali pa ne, je tretjo nedeljo v juniju moral v bolnišnici dežurati. Zagotovo se sprašujete, kaj ima torta skupnega z njihovim očetom in tretjo nedeljo v juniju ...
Vse to si je izmislila njegova sestrica, Mila, ki je verjetno prebrala že vse knjige na svetu. Potem ko so (skoraj) pozabili na materinski dan, je nadobudna mala medvedka izbrskala vse praznike in jih marljivo zapisala na koledar. Le zakaj? Ugotovila je, da je tretja nedelja v juniju namenjena dnevu očetov.
»Končno ima tudi očka svoj lasten praznik!« je vesela skakala in svojima sorojencema razlagala, kar je izvedela. »Sta vedela, da je dan očetov pravzaprav že zelo star praznik? Evropejci naj bi izkazovali spoštovanje vsem očetom že od srednjega veka dalje, in to na dan svetega Jožefa, ki je devetnajstega marca. Danes pa večina držav praznuje dan očetov tretjo nedeljo v juniju. In veste, zakaj?
Vse se je začelo leta 1908, z rudarsko nesrečo v ameriškem mestu Fiarmont, kjer se je ponesrečilo kar 361 moških. Ti so za seboj pustili mnogo žalostnih družin in predvsem otrok. Ko so izkazovali spoštovanje v cerkvah po vsej državi, se je porodila ideja, da bi očetom posvetili lasten praznik,« je pojasnila Mila.
»Obstaja pa še ena različica zgodbe, ki pravi, da je dan očetov nastal po navdihu gospe z imenom Sonora Smart Dodd. Odraščala je skupaj s petimi sorojenci na majhni kmetiji in ko jim je mati skoraj umrla, je za vse skrbel oče, veteran državljanske vojne. Sonora si je na proslavah za materinski dan prizadevala, da bi bili enakega spoštovanja deležni tudi očetje. Čeprav naj bi na začetku ta dan moral bili petega junija, na dan obletnice smrti njenega očeta, so dan očetov zaradi slabega časovnega okvira premaknili na tretjo nedeljo v juniju. Prav ta datum se je za praznik ohranil še do danes,« je dodala v enem dihu Mila.
Medvedki so se odločili, da morajo tudi oni pripraviti presenečenje za svojega očeta. Oli se je ponudil, da mu takoj naslednjega dne pomaga pospraviti delavnico, kar mu je obljubljal že dolgo časa. Bruno, ki je bil domači kuharski mojster, pa se je odločil, da bo spekel najboljšo torto, ki mu jo je kdajkoli uspelo ustvariti. Očka se je rad posladkal s kolački, predvsem ob nedeljski kavici. Ko je bila torta končana, so jo zavili in odšli očka obiskat v bolnišnico.
Mila pa s prva kar ni vedela s čim bi ga najbolj razveselila, potem pa je vzela v roke papir, svinčnik in barvice ter poklicala k mizi tudi svoja dva brata. Po treh urah je na tablo razgrnila veliko risbico čudovitih barv in lično napisanim besedilom. Ko ga je mamica medvedka prebrala, je bila strašno ganjena. Na risbici je pisalo:
10 razlogov, zakaj te imamo radi, očka!
- Si pogumen, ker te ni strah iti v klet in niti na podstrešje. Ne bojiš se niti nevihte in niti sosedovega psa.
- Veliko delaš, da bi lahko pozdravil kar največ gozdnih živalic. Menimo, da to rad delaš, kar je pri tem še posebej lepo.
- Ljubiš mamico in ji pripravljaš presenečenja vseh vrst. Kakor zadnjič, ko si ji v delavnici izdelal mizo iz palet za dnevno sobo in jo pobarval na čudovito modro barvo, ker veš, da je to njena najljubša barva. To je bilo res »kul«!
- Si močan, kot nihče drug na svetu. Odpiraš konzerve, ki se ne dajo odpreti, prenašaš pohištvo, nas mečeš visoko v zrak in nas zmeraj nosiš naokoli, ko nas naše nogice že bolijo. (p. s.: Oli se sprašuje, kako ti to uspe, saj bi bil on rad tudi tako močan kot si ti ...)
- Nikoli nisi živčen in vedno veš, kaj je treba storiti. Ko se nam na poti pokvari avto, ko pralni stroj začne stavkati, ko se izgubimo na izletu ... Vedno najdeš rešitev.
- Nič te ne skrbi, da bi se zaradi česa osmešil. Ni ti težko na ves glas zapeti z Milo pesmice iz risanke, Forzen in ko Brunko po pomoti napravi kakšno zmešnjavo, ti namenoma narediš še večjo neumnost, da se mu nihče ne bi smejal.
- In ko si utrujen po naporni službi v bolnišnici, vseeno prideš vsak večer v naše sobice in nam prebereš pravljico. (Mila se spomni, kako si jo lani celo noč nosil v naročju iz sobe v sobo, ker jo je strašno bolelo uho. Ko bo tebe naslednjič bolelo uho, nas moraš zbuditi, mi bomo poskrbeli zate!)
- Odgovoriš nam na vsa vprašanja. Ampak nas tudi veliko sprašuješ, na primer, kako se imamo, kaj nam je všeč in kaj si želimo biti, ko bomo veliki. Oliju nisi niti omenil, da naj raje malo razmisli v zvezi z idejo o potovanju okoli sveta. Vsi se mu smejijo, ti pa mu verjameš.
- Vedno delaš smešne stvari. Ko smo žalostni, govoriš raznorazne neumnosti in delaš norca iz sebe, ampak obljubimo, da ne bomo tega nikomur povedali. :-)
- Zmeraj vse veš. Kdaj je prvi človek letel v vesolje, zakaj se Zemlja vrti okoli sonca ... Tudi mi želimo biti tako bistroumni kot si ti ... Zelo te imamo radi!
Verjetno bo res dovolj, da otroci razveselijo svojega očeta s tem, da mu kaj napišejo ali pa iz srca povedo, zakaj ga imajo radi. Ne pozabite na tretjo nedeljo v juniju! Dan očetov je nujno treba praznovati. :-)
