Dojenček v spalnici: kdaj je čas za lastno sobico?

Le stežka bi našli starše, ki po otrokovem rojstvu njegovo posteljico namestijo v sobo, ki to ni njihova spalnica. Imeti otroka pri sebi noč in dan je za sveže starše priročno pa tudi pomirjajoče. Vaše spanje se sicer skrajša za nekaj ur, v primeru potrebe pa ste pri dojenčku takoj, ko vas potrebuje. Kdaj pa je pravi čas za selitev v njegovo lastno sobico?

Če ste že bili »v pričakovanju«, ste zagotovo z vseh strani poslušali izjave tipa zdaj si privošči spanec, ko lahko, z dojenčkom to ne bo tako enostavno in podobno. V tem je res nekaj resnice, vendar to še ne pomeni, da lahko na dober spanec popolnoma pozabite. Glede na najnovejše študije iz Pensilvanske univerze, bi vas za spanec moral dojenček prikrajšati le prvih 6 mesecev. Potem je čas za lastno sobico.

Prezgodaj?

Se sprašujete, zakaj bi takšnega malega otročička morali prepustiti milosti in nemilosti lastni sobici? Odgovor zdravnikov s Pensilvanske univerze je preprost – otroci, ki že od 6. meseca spijo v lastni sobici, spijo kakovostnejše in dlje, pa ne le to. Izkazalo se je, da ima spanje v lastni sobici v zgodnji starosti pozitiven vpliv na zdrav otrokov razvoj ter na zdravstveno stanje nasploh. Glede na raziskave na otrocih, ki so spali v starševski spalnici tudi po dopolnjenem šestem mesecu starosti, so ti imeli krajši spanec in to celo za 45 minut.

Pomanjkanje spanja v otroštvu lahko v odraslosti povzroči več težav, poleg drugega tudi debelost, izbruhe ihte in težave s spancem na splošno.

Obstaja pa dober razlog za to, zakaj ni treba prehitevati in malčka preseljevati v lastno sobico že prej. Ta razlog je sindrom nenadne smrti dojenčka, ki se najpogosteje pojavi prav pri otrocih do 6. meseca starosti. Kot samo po sebi, nam že ime sindroma naznanja, gre za naglo smrt, ki nastopi večinoma med polnočjo in šesto uro zjutraj. Po prvem polletju sa ta sindrom pojavi izredno redko, po prvem letu pa je to le izjemna. Pediater Ian Paul s Pensilvanske univerze govori o šestih mesecih kot o nekakšni meji med spanjem v starševski in lastni spalnici. Če boste »selitev« malčka v lastno sobico odlašali, boste za zdrav spanec prikrajšali ne le sebe, ampak tudi njega.

Seveda pa mnenje zdravnikov z univerze ni edino, po katerem naj bi se ravnali. Drugače menijo zdravniki iz Ameriške pediatrične akademije, ki določajo mejo pri 12. mesecih. Po njihovih besedah dojenčki v obdobju od 6. do 12. meseca doživljajo občutke tesnobe zaradi ločitve, zato mnogi starši prelagajo prehod v novo sobico na kasneje. Pri starejši starosti se otroci težje navajajo na spremembo in spanje brez staršev, kar pogosto spremlja jok, strah, tesnobo in tudi agresijo, zato se Paul s pogledi zdravnikov z Ameriške pediatrične akademije ne strinja. Spet drugačen pogled pa predstavljajo Francozi – ti dojenčka povečini preselijo v njihovo sobico že po šestem tednu. Otrok se na takšen novi prostor navadi veliko hitreje in mu potem kasneje ni treba doživljati stresa zaradi ločitve od staršev.

Lastna soba = sladke sanje

Tudi pri seljenju otroka v njegovo lastno sobico je treba vzeti v obzir dejstvo, da je vsak otrok drugačen in potrebuje drugačno nego. Ni se treba striktno držati univerzalnega priročnika in dojenčka seliti iz starševske spalnice takoj po preteku šestih mesecev, če tega ne čutite. Selitve pa vseeno ne bi smeli odlašati predolgo, saj bo ta potem težja ne le za otroka, ampak tudi za vas. Svoje odločitve ne poskušajte opravičevati z izgovori, da je malček še majhen, da so sobe oddaljene, še vedno dojite, ponoči hodite k dojenčku ...

Obe strani, torej vi in otrok, potrebujeta zasebnost, ki se s časom le poglablja. Z gotovostjo pa se lahko zatrdi, da bi otrok moral spati v lastni sobici pred nastopom vrtca. Že vnaprej se bo privadil na to, da spi brez prisotnosti staršev in se hkrati malce osamosvojil, zahvaljujoč čemur se bo lažje navadil na pogoje v vrtcu. Samoumevna pa naj bi bila lastna otroška soba šoloobveznih otrok, v kateri bi mali šolarji lahko sami prespali celo noč.

Prva noč v otroški sobici

Ste s partnerjem pretehtali vse dobre in slabe strani in ste se odločili, da je napočil dan D? Za vas imamo nekaj nasvetov izkušenih staršev, zahvaljujoč katerim bo prva noč (in tudi naslednje) mirna in brez stresa:

• Otroško sobice vnaprej opremite tako, da bi se malček počutil prijetno in v njej preživite več časa. Tam dojite, ga previjajte, uspavajte, in če imate možnost, ga pustite v otroški sobici spati tudi med dnevom. Na svoj lastni prostor se bo tako navadil veliko hitreje.
• V otroško sobico in spalnico namestite t.i. elektronsko varuško, zahvaljujoč kateri boste tudi vi bolj mirno spali. Za vsak hrup iz sobice boste nemudoma izvedeli in mu lahko takoj priskočili na pomoč, če vas bo malček potreboval.
• Ne zapirajte vrat otroške sobice in niti spalnice – otrok bo tako vedel, da ga boste zmeraj slišali in pomirjen bo, saj se zaradi zaprtih vrat ne bo počutil osamljen.
• Sobice ne zatemnite popolnoma, saj lahko to otroke prestraši. Predvsem večji otroci se bojijo zaspati v popolni temi, zato v sobico namestite majhno lučko s pritajeno svetlobo ali v temi svetleče nalepke. Svetlobo v sobici boste priskrbeli tudi z odprtimi vrati, čez katere bo prehajala svetloba s hodnika.
• Otroku obljubite, da ga pridete čez nekaj minut preverit in svojo obljubo držite. Zahvaljujoč temu se bodo otroci počutili varneje in se ne bodo bali samote. Ta interval postopoma podaljšujte in videli boste, da bo malček pri takšni »kontroli« že spal.
• Temelj za miren otrokov spanec je tudi najljubša plišasta igrača, brez katere se vaš malček ne premakne niti za korak. Pustite malčka, da bo s svojim plišastim prijateljčkom spal v postelji tako dolgo, kot bo to potreboval. Pri manjših otrocih lahko plišasto igračo nadomestite s vrtiljakom za posteljico.
• Četudi boste v prvih trenutkih resnično želeli otroka spet pritegniti k sebi, ne popustite in vztrajajte pri svoji odločitvi. Premikanje otroka sem in tja lahko povzroči več škode kot koristi in v končnem rezultatu lahko stres zaradi selitve le poslabšate.

Prvo noč v lastni otroški sobici lahko spremlja jok, lahko pa je mirna in polna zdravega in nemotenega spanca. Kdaj ste se pa vi odločili za premik malčka v njegovo lastno sobico in kako je to potekalo?