Koronavirus v naših koncih besni že več kot leto dni in povzroča sive lase zdravnikom pa tudi staršem. Kako ga v prihajajoči sezoni ločiti od gripe in prehlada? Je to mogoče tudi drugače kot s testiranjem? V naslednjem članku boste našli odgovore na svoja vprašanja in svetovali vam bomo tudi, kako se pripraviti na sezono gripe.
S prihodom jeseni in hladnejšega vremena se naravno zviša tudi pojavnost prehlada in gripe. Še ne dolgo nazaj za starše in še posebno za zdravnike teh obolenj ni bilo zahtevno diagnosticirati, koronavirus pa je dodobra pomešal štrene. Vsak smrkelj, kašelj ali kihanje je že takoj sum na COVID-19.
Simptomi in razlike
Zagotovo se tudi vi spominjate, ko so zdravniki in strokovnjaki relativno preprosto in na osnovi simptomov določili, ali gre za prehlad, gripo ali koronavirus. Žal se je z novejšimi primeri in raziskavami pokazalo, da razločiti ta obolenja brez testa ni tako enostavno. Center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (CDC) navaja naslednje simptome, ki so enaki gripi in bolezni COVID-19:
- vročina ali mrzlica
- kašelj
- težave z dihanjem
- utrujenost in/ali izčrpanost
- bolečine v grlu
- nahod
- bolečine v mišicah in/ali v celem telesu
- bolečine v glavi
- bruhanje in driska
Pri obolenju s COVID-19 bolniki pogosto izgubijo okus in voh. Res je, da je pri tem obolenju ta težava pogostejša, vendar se lahko pojavi tudi pri običajni gripi. Zato se na ta simptom kot na pokazatelj okužbe ni dobro zanašati, pa tudi zato, ker ste lahko s koronavirusom okuženi tudi brez izgube vonja in okusa. Pomembnejši kot samo simptomi okužbe sta glede na zdravnike iz CDC, nastop in potek bolezni.
Gripa v veliki večini primerov nastane naglo in se v polni meri izrazi že prvi do četrti dan po okužbi. V primerjavi s tem nahod izzveni v treh do sedmih dnevih, torej takrat, ko se gripa šele »prebuja«. Simptomi COVID-19 pa se običajno pojavijo kasneje, v nekaterih primerih šele 14. dan, kjer se potek bolezni poslabša četrti do sedmi dan po izrazu simptomov.
Vir fotografije: Freepik
Simptomi, ki jih ne smete spregledati
Pretekli meseci so nam v družbi koronavirusa pokazali, da ima težak potek bolezni lahko tudi človek, ki je fizično aktiven, mlad in v splošnem vitalen. COVID-19 si v tem primeru izbira resnično nepredvidljivo. S katerimi simptomi bolezni ostati v domači oskrbi in kdaj je treba poiskati zdravniško pomoč?
Če je pacient zdrav in ima blage simptome, torej povišano telesno temperaturo, kašlja, ima bolečine v grlu, je utrujen, ima bolečine v glavi in mišicah, izgubi okus in vonj, se priporoča oskrba v domačem okolju. V primeru, da se tem znakom pridruži tudi zadihanost, trajajoča bolečina ali tiščanje v prsih, nespečnost, bledica ali celo dezorientacija, bi moral bolnik takoj poiskati zdravniško pomoč.
Zdravnika bi morali kontaktirati tudi v primeru, če vaš otrok trpi tudi zaradi drugih obolenj, ki bi lahko poslabšali potek koronavirusa. Govorimo predvsem o kardiovaskularnih obolenjih, kroničnih obolenjih pluč (sem spada tudi astma), diabetes, kronična obolenja ledvic, poslabšana imunost in druga, predvsem redka obolenja.
Testiranje – stavimo na gotovost
Ste se vprašali, zakaj je sploh pomembno razlikovati koronavirus od drugih obolenj, ko so simptomi tako podobni, celo enaki? COVID-19 je izjemno nalezljiv virus, veliko bolj kot običajna gripa, to pa tudi takrat, ko okuženi ne kaže nobenih simptomov. Dokazano je, da ima COVID-19 super sposobnosti širjenja, zato se lahko in relativno hitro prenaša na večje množice ljudi in je njegovo širjenje izjemno zahtevno zaustaviti.
Ravno tu vstopa na oder testiranje, ki z gotovostjo potrdi ali ovrže diagnozo. Glede na CDC se ne moremo zanesti le na simptome in se tolažiti s tem, da ima pacient enake simptome kot pri običajni gripi. Možno je tudi, da se z gripo okužimo istočasno kot s koronavirusom, zato so lahko simptomi še toliko bolj zavajajoči.
Po drugi strani pa je tudi test na COVID-19 lahko kdaj pa kdaj lažno pozitiven ali negativen. Pomembno vlogo igra tudi to, v kateri fazi obolenja se testirate in za kakšno vrsto testa se odločite. Najtočnejši je PCR test (z angleškega Polymerase Chain Reaction, verižna reakcija s polimerazo). Je najbolj zanesljiv in virus zazna tudi v večjem časovnem okvirju.
Pripravite se na sezono gripe
Zahvaljujoč mnogim sprejetim ukrepom, predvsem razkuževanju, nošenju mask, izolaciji in ohranjevanju razdalje, je bila lanskoletna sezona gripe blaga. Omejitve so se sprostite, otroci so spet v šolah, restavracije so odprte in v določenem obsegu so mogoča tudi družinska praznovanja. Predviden je povišana pojavnost okužb in zdravniki že zdaj priporočajo cepljenje proti COVID-19 in tudi proti gripi.
Pomembno je tudi, da otroke v primeru suma na okužbo pustite doma in jih ne pošiljate v šole, kjer bi se virus lahko nenadzorovano razširil. Predvsem v hladnejših mesecih ne pozabite na krepitev imunskega sistema, s pestro in uravnoteženo prehrano, preživljanjem časa na svežem zraku, fizično aktivnostjo in dovolj počitka in spanca. O tem, kako naravno krepiti svojo imunost, preberite v tem članku.