4 min. Televizijske reklame priporočajo mleko kot odlično hrano, ki pripomore k zdravju in krepi kosti. Tudi šolska kosila in malice brez kozarca mleka niso prav pogoste. Kaj pa storiti v primeru, da vaš otrok na mleko reagira z drisko ali izpuščaji? Vaš malček lahko trpi za laktozno intoleranco ali alergijo na mlečne beljakovine. Za vas smo ugotavljali, kako ločiti alergijo od intolerance.
Alergija na mlečne beljakovine je ena izmed najpogostejših alergij na hrano. Otroci do enega leta starosti kravjega mleka sploh ne bi smeli piti. Alergija na mleko je najbolj pogosta pri dojenčkih, 90 % novorojenčkov z alergijo na mlečne beljakovine, se je znebi v treh letih. Otroke je z mlekom priporočljivo hraniti v njegovem drugem ali tretjem letu starosti. S predelanimi mlečnimi izdelki lahko začnete tudi prej, po otrokovem prvem letu starosti. Jogurti, pinjenec in skuta so lažje prebavljivi. Če pri vašem otroku ugotovijo alergijo na mlečne beljakovine, ne sme jesti nobenih mlečnih izdelkov.
Alergija na mlečne beljakovine
Alergija je prekomerna reakcija imunskega sistema na mlečne beljakovine. Nekaj ur do nekaj dni po zaužitju mlečnega izdelka se lahko pojavijo simptomi alergije. Če se pojavi kakšen izmed spodnjih, poiščite pomoč zdravnika:
- težave s prebavo (driska, bruhanje, krči),
- težave s kožo (izpuščaji, ekcem, koprivnica),
- težave z dihanjem (nahod, astma),
- v nekaterih primerih lahko zaužitje mleka pri alergiku sproži tudi anemijo ali pa se veže z motnjami rasti pri otrocih.
Diagnostika in zdravljenje
Alergijo diagnosticirajo s testom na protitelesa v krvi. Običajno se naredi tudi t.i. izločitvena dieta, kjer mleko za določen čas umaknete iz prehrane in sledite reakcijam organizma pri odtegnitvi in kasnejšem zaužitju mleka.
Na osnovi diagnoze bo zdravnik priporočil nadaljnje zdravljenje. Uvede lahko antihistaminike, kortikoide ali drugo zdravljenje. Otroci in tudi odrasli, ki trpijo za alergijo na mlečne beljakovine, ne smejo uživati mlečnih izdelkov. To pa se ne tiče le mleka, sirov in jogurtov, ampak tudi drugih živil, ki vsebujejo mleko, torej tudi mlečne čokolade, nekaterih sladkarij, peciv, ki vsebujejo kravje mlečne beljakovine ipd.
Laktozna intoleranca
Laktozna intoleranca je zelo pogosta. Po raziskavah ima kar 65 % populacije znižano sposobnost predelave laktoze. V nekaterih skupnostih, na primer v vzhodni Aziji, je na laktozo intolerantne kar 90 % populacije.
Pri laktozni intoleranci so simptomi podobni alergiji, nastaja pa zaradi drugačnih razlogov. Otrokom in odraslim z laktozno intoleranco v organizmu primanjkuje količina encima, laktaze. Prav zaradi tega ne zmorejo predelati mlečnega sladkorja, laktoze. Tega nato začnejo v črevesju razkrajati bakterije črevesne flore, kar povzroča napihnjenost in druge prebavne težave.
Med simptome laktozne intolerance sodijo napihnjenost, driska in trebušni krči. Za razliko od alergije, intoleranca ne povzroča kožnih in dihalnih težav. Simptomi se pojavijo med 30 minutami do 2 ur po zaužitju mleka.
Diagnostika in zdravljenje
Laktozna intoleranca ugotovijo na različne načine, bodisi z merjenjem sladkorja v krvi, analizo dihanja, s pomočjo PH blata ali pa z genskimi testi. Ljudje z intoleranco na laktozo imajo večinoma težave le po zaužitju mleka, brez težav pa lahko uživajo predelane mlečne izdelke in sir.
V lekarni lahko kupite encim laktazo, ki ga zaužijete pred zaužitjem mlečnih izdelkov. Boljša možnost pa je opazovanje samih sebe in vaših otrok pri prehranjevanju, saj boste tako izvedeli, kaj lahko uživate brez težav in česa ne. Fermentacija cepi laktozo in zato so mlečni izdelki veliko lažje prebavljivi kot običajno mleko.
Uravnotežena dieta tudi brez mleka
Mleko ni edini vir kalcija, spodnja živila bodo priskrbela vašim otrokom dovolj kalcija in močne kosti:
- špinača,
- ohrovt,
- soja,
- bel fižol,
- okra,
- nekatere ribe kot so sardine, losos, ostriž in postrv,
- brokoli,
- mandlji,
- alge wakame,
- mak,
- sezamova semena.
Pomanjkanje kalcija v dieti lahko nadomestite tudi s prehranskimi dopolnili. Priporočen dnevni vnos kalcija se razlikuje od starosti človeka. Dojenčki do prvega leta starosti prejemajo kalcij neposredno iz materinega mleka ali mlečnih nadomestkov. Otroci od 1-3 leta bi morali dnevno prejemati približno 700 mg, otroci od 4-8 leta pa 1000 mg. Pri otrocih starosti 9-18 let, priporočljiv dneven vnos kalcija znaša kar 1300 mg.
Pri odraslih moških, starosti 19-70 let, je priporočen dnevni vnos kalcija 1000 mg, pri moških nad 71 let pa 1200 mg. Pri odraslih ženskah, starosti 19-50 let, je priporočen dnevni vnos kalcija 1000 mg, pri ženskah starejših od 50 let pa je priporočljiv dnevni vnos 1200 mg kalcija.
Da bi telo lahko absorbiralo kalcij, pa potrebuje tudi zadostno količino vitamina D. Tega pridobite iz sonca, jajc in rib.
