4 min. Rožnata za deklice, modra za dečke. Dojenčki za deklice, avtomobilčki za dečke. Krila za deklice, hlače za dečke. Dolgi lasje pri deklicah, kratki pri dečkih. Je res, da starši pritiskajo na otroke podzavestno že od malega, ali pa za izbiro igrač in oblačil stojijo naravne otrokove preference?
Že od vekomaj so se otroške igrače delile na igrače za deklice in igrače za dečke. V preteklosti so bile punčke narejene iz cunj in avtomobilčki iz lesa, postopoma pa so se igrače izpopolnjevale in na trg so prihajale barvite igrače z različnimi funkcijami. Vedno pa deljeno na dekliške in deške. To pa ne pomeni, da si otroci med seboj niso smeli igrač izmenjavati, ali pa da dečki ne morejo poseči po dojenčku ali čajnemu setu. Zakaj so kljub temu starši bolj zadovoljni, ko si deklica želi ljubke punčke z dolgimi lasmi, deček pa posega po očetovem orodju?
Kaj je to stereotip?
Stereotipi so mnenja in nazori, ki so nastali na temeljih iracionalne presoje ljudi, skupin ali okolja ter so v ljudeh globoko zakoreninjeni. Zato je povsem razumljivo, da se je težko distancirati od kategoriziranja igrač na deške in dekliške. Prav stereotipizacija moškega in ženskega vedenja ima v družbi trdno mesto, ki se je »gradila« leta in leta.
Verjetno je to stereotipizacijo dodobra razburkala emancipacija žensk, ki so se želele tega stereotipa osvoboditi. Dandanes temelje stereotipov, predvsem spolne, majejo vprašanja spolne enakosti med moškimi in ženskami. To vprašanje se je hočemo-nočemo dotaknilo tudi otrok in njihovih igrač. Zakaj je nenadoma slabo, če dobi deklica za rojstni dan rožnatega dojenčka v oblekici z rožicami?
Igrače in izbira poklica
Igrače, s katerimi se otroci igrajo, že od majhnega vplivajo na njihov pogled na svet, zanimanja in spretnosti, hkrati pa vplivajo na fizični razvoj možganov. Po besedah mnogih psihologov se prav z igračami z otroštva lahko pojasnijo različni poklici s prevladujočo zastopanostjo žensk ali moških. Igre poklicev v otroštvu spadajo med ene izmed najpomembnejših, saj se zahvaljujoč njim otroci približujejo svetu odraslih, učijo se ga razumevati, s tem pa prav tako sprejemati odgovornost.
Moški so bili zmeraj ti, ki so s svojimi rokami postavili hišo, popravili streho, sestavili pohištvo ali pa gugalnico na vrtu. Na teh temeljih so nastale otroške delavnice za dečke, ki lahko zahvaljujoč njim sestavijo svoj lastni avtomobilček. Po drugi strani pa so ženske vedno skrbele za gospodinjstvo in vzgojo otrok, iz česar so se naravno razvile igre z dojenčki in otroško kuhinjico. Prednost današnjega časa je, da si otroci lahko igrače izmenjujejo, podobno kot odrasli delovna mesta.
Kaj pravijo zdravniki?
»Norija« okrog ideologije spolov ni ostala neopazna niti zdravnikom. Ti so za to vprašanje zavzeli jasno stališče in že leta 2014 uradno najavili svoje nezadovoljstvo. Zdravniki, ki so izjavo podpisali, striktno zavračajo socialno eksperimentiranje z otrokovim duševnim zdravjem in ideologijo spolov smatrajo za nenaraven poseg v otrokov notranji razvoj z namenom, da ga izoblikujejo po željah ideologije. Naloga ideologije spolov je, da otroke v vrtcu in osnovnih šolah izpostavlja dražljajem, ki so ravno nasprotni za določeni spol, kar bi otroke osvobodila spolnih stereotipov.
To bi se moralo izvajati s pomočjo spolno nevtralnih igrač, nasprotnih vedenjskih vzorcev in izmenjevanjem ženskih in moških vlog med igro. Ta, t.i. spolno občutljivi izobraževalni proces lahko po besedah zdravnikov škoduje zdravemu duševnemu razvoju otrok in njihovi občutljivi duševni stabilnosti ter hkrati lahko vodi do nastanka duševnih motenj, vedenjskih motenj in stanjem tesnobe ter depresije. Nič ni slabega v tem, da deklica poseže po avtomobilčku in fantek po barbiki, razlika pa je v tem, ali je ta izbira svobodna ali prisiljena.
Stereotipov ni poznala le sodobna generacija staršev, ampak tudi njihovi starši in stari stari, s katerimi so živeli, vendar jih niso dojemali kot stereotipe. Družba teži k napredku, se zamišlja nad preteklostjo in se trudi napraviti nekaj za bodoče generacije. Kako pa vi dojemate to sporno vprašanje spolne ideologije in njen vnos v poučevanje?
