5 min. Pričakujete drugega otroka in imate v glavi polno scenarijev, kako se bodo vaši otroci razumeli in ali bo imel starejši sorojenec mlajšega rad že od samega začetka? Komaj čakate trenutek, ko se bosta prvič srečala, vendar pa se lahko pripeti, da vam bo ravno ta trenutek snel rožnata očala. Niso vsi otroci navdušeni nad prihodom mlajšega bratca ali sestrice. Kako se pripraviti na ljubosumje še pred rojstvom drugega otroka?
Imeti bratca ali sestrico je čudovito, tisti med nami, ki ga/jo imajo, vedo, da skupni trenutki niso zmeraj polni smeha in iger. Že vnaprej morate računati na to, da vsak dan z dvema otrokoma ne bo kot iz pravljice, saj manjši prepiri k zdravemu odnosu med sorojencema nedvomno spadajo. Kako pa preprečiti resno rivalstvo in ljubosumje med sorojencema, ki z lepim odnosom nimajo ničesar skupnega?
Začnite še pred rojstvom
Še preden na svet prinesete svojega drugega otroka, starejšega seznanite s tem, kaj pomeni biti velik brat ali sestra in ničesar ne prekrivajte. Če vam ne gre od rok, kako sploh začeti, si pomagajte s knjigami, tudi otroškimi. Tako boste odkrili zabaven in interaktiven način, zahvaljujoč kateremu si boste zagotovili, da bo vaš prvorojenec razumel, kaj ga kmalu čaka. Pustite mu, da boža vaš trebušček, se z dojenčkom pogovarja, pokažite mu slike z ultrazvoka in jih primerjajte s sličicami iz prve nosečnosti, če jih še imate.
Zelo pomembno je, da starejšega sorojenca pripravite na vse, kar bo s seboj prineslo rojstvo sestrice ali bratca. Tudi na to, da se bosta mala navihanca skupaj zabavala in igrala, čeprav bo starejši na to moral počakati še nekaj mesecev, morda let. Pojasnite mu, da bo dojenček po prihodu iz porodnišnice predvsem jokal, spal, jedel in kakal in bo potreboval veliko pozornosti mamice in očka, ravno tako, kot jo je potreboval sam.
Najslabše, kar lahko starši storijo, je reči otroku, da bo kmalu prišel na svet njegov najboljši prijatelj, s katerim se bo lahko kadar koli igral. Namesto veselega prijateljčka se bo mamica po nekaj dneh odsotnosti iz porodnišnice vrnila z jokajočo štručko, ki bo v središču pozornosti. Starejšemu sorojencu predstavite tudi to temnejšo plat in mu zagotovite, da boste kljub temu našli čas tudi za družabne igre in podobno.
Na prihod mlajšega sorojenca začnite prvorojenca pripravljati že pred rojstvom in to tako, da mu nekoliko spremenite dnevno rutino. Skrajšajte čas za branje pravljic pred spanjem in ga premestite v samostojno sobico, da bi se že zdaj navadil na spremembo. Mislite nekaj korakov vnaprej, zamislite si, kako bo videti vaš dan po rojstvu drugega otroka in začnite delati na tem, da bi bil starejši bratec ali sestrica bolj samostojen. S takšnimi majhnimi spremembami lahko začnete že takoj po tem, ko vam zdravnik potrdi nosečnost. Starejši otrok bo tako imel dovolj časa za privajanje in prihod malega dojenčka bo »le« ena izmed drugih sprememb.
Vključite ga v nego dojenčka
Pokažite starejšemu sorojencu, da vam bo po rojstvu mlajšega v veliko pomoč. Do zdaj vam je morda že pomagal pri kuhanju, ali pa pri čiščenju ter vrtnih opravilih. Od zdaj naprej pa se lahko vključi tudi v nego dojenčka. Lahko vam na primer pripravi pleničko za previjanje, izbere oblačilo, pomaga pri kopanju in tudi med hranjenjem. Te, na prvi pogled malenkosti, bodo starejšemu otroku dale občutek pomembnosti, odgovornosti in ponosa. Prvorojenec bo vedel, da se nanj lahko zanesete in se ne bo počutil odrinjenega.
Mnogi starši naredijo napako pri tem, da so preveč pazljivi in starejšemu sorojencu ne dovolijo, da se približa dojenčku, ga poboža ali pa ga vzame v naročje. Zaupajte mu in mu dojenčka položite v naročje. Seveda, naj v tistem sedi na kavču, vi pa bodite zraven. Dovolite starejšemu otroku, da med hranjenjem drži stekleničko, dojenčku obuje nogavice ali pa mu da na glavico čepico. Ne pozabite ga ob tem vsakič pohvaliti, se mu zahvaliti in ga opomniti, da vam brez njegove pomoči ne bi uspelo.
Ne zanemarjajte skupnih aktivnosti
Povsem normalno je, da po rojstvu dojenčku, predvsem mamica, dojenčku posveča večino svojega časa, kot je bilo to potrebno tudi pri prvem otroku. Ne pozabite pa, da vašo pozornost potrebuje tudi starejši sorojenec. Dogovorite se s partnerjem ali družino, da boste sem ter tja »zbežali« od doma s starejšim sinom ali hčerjo le vi sami, ravno tako, kot ste to počeli včasih. Vsaj nekaj ur dnevno se posvetite le starejšemu otroku, pojdite skupaj na sprehod, na sladoled, igrajte se v dvoje, pogovarjajte se.
Ne odrivajte starejšega sorojenca na stranski tir le zato, ker je že postal bolj samostojen in pri nekaterih stvareh ne potrebuje več vaše pomoči. Če je mogoče, se v kakšnih situacijah posvečajte obema otrokoma hkrati. Ob dojenju mlajšega lahko starejšemu berete pravljico ali pa skupaj gledate risanko. Izkoristite čas, ko dojenček spi in ko boste vedeli, da bo zagotovo spal dlje časa, te trenutke posvetite prvorojencu.
Kaj v primeru, ko prevlada ljubosumje?
Kdaj pa kdaj se izbruhu jeze in ljubosumja ne boste izognili, to pa ne pomeni, da ste slabi starši. Izrazi ljubosumja so za človeka naravni, zato se poskusite čim bolj vživeti v otrokovo kožo, ki imav tistem občutek, da je na drugem mestu. Starši ljubosumnih otrok se pogosteje srečujejo z izrazi, ki so korak nazaj v razvoju. Starejši sorojenci, ki so ljubosumni, začnejo ponoči močiti posteljo, zahtevajo od staršev, naj jih hranijo ali celo dojijo.
Strokovnjaki iz prestižne ameriške klinike, Mayo Clinic staršem priporočajo, naj to početje poskusijo ignorirati: »Otroci bodo poskušali pridobiti vašo pozornost na drug, boljši način in z lepšim vedenjem«, pravijo. Kot smo že omenili, je ravno tako pomembno, da starejšega otroka pohvalite ob vsaki priložnosti, pomaga pa še ena stvar – nasmeh. Nasmehnite se svojemu malčku, ko vstopi v prostor, nasmehnite se mu med zajtrkom, ob kopanju itd. Poskusite se do prvorojenca vesti enako, kot ste se do njega vedli pred prihodom dojenčka.
Starši, ki so tovrstno tekmovalnost in ljubosumje izkusili na lastni koži, trdijo, da včasih traja tudi celo leto, da se starejši otroci navadijo na prisotnost mlajšega in ga začnejo sprejemati. Vsi otroci imajo svojo lastno osebnost in se s spremembami soočajo po svoje. Če resnično nič ne pomaga in vas začenja grabiti obupanost, za nasvet povprašajte kakšno prijateljico, pediatra ali otroškega psihologa.
