7 min. 22. april ni le nek lep aprilski dan, ampak je že več desetletij hkrati tudi dan Zemlje. Na ta dan se zato še bolj kot običajno spomnimo na naš planet in njegovo pomembnost. Življenje na tem modrem planetu imamo za samoumevno in (ne samo) letos bi to samoumevnost morali jemati tudi kot vlaganje vanj. Kakšna bo tema letošnjega dneva Zemlje in kako ga lahko obeležite skupaj z otroki?
Kaj je dan Zemlje?
Dan Zemlje je vsakoleten praznik, katerega cilj je izboljšati ozaveščanje o našem planetu in navdihniti nas, Zemljane, k temu, da bi zavihali rokave in naš modri planet zaščitili po najboljših močeh. V času tega posebnega dneva se po celem svetu odvijajo številni dogodki za zaščito planeta in prav tako se spominjamo izjemnih posameznikov, ki so svoja življenja posvetili našemu življenjskemu okolju. Dan Zemlje vsakoletno obeležuje več kot milijarda ljudi v več kot 190 državah sveta in uradna stran za ta dan navaja, da je dan Zemlje v splošnem priznan kot največji svetovni praznik na svetu. Vsako leto nosi jasno sporočilo, to leto pa njegovo geslo zveni »Vlagajmo v naš planet«.
Kratka zgodovina dneva Zemlje
Čisto prvi dan Zemlje se je slavil 22. aprila 1970 in to zahvaljujoč Gaylordu Nelsonu, senatorju Združenih držav Amerike iz Wisconsina. Razlog za to dejanje je bila škoda povzročena zaradi uhajanja nafte v kalifornijski Santa Barbari, leta 1969. Senator se je po tej katastrofi zavedel, da moramo bolj ceniti življenjsko okolje in biti bolj aktivni pri zaščiti našega planeta. Dan Zemlje je v kratkem času postal svetovni fenomen. Že takoj po prvem dogodku leta 1970 se ga je udeležilo več kot 20 milijonov ljudi. To leto dan Zemlje obeležujemo že 53-krat.
Vir fotografije: Freepik
Tema leta 2023: Vlagajmo v naš planet
Naš planet si zasluži najboljšo skrb in ena njenih oblik je tudi vlaganje vanjo. Dan Zemlje je letos dan podnebja, ki zadnja leta doživlja velike obremenitve. Globalna temperatura je povprečno zrasla za 1,1 °C. Oceani so vse bolj topli, vse do 90% globalnega segrevanja pa se izraža ravno v njih. Temperatura, ki se kopiči v morju povzroča zviševanje morske gladine, umiranje koralnih grebenov, močnejše tornade in spremembe v biokemiji oceanov.
Arktični led dosega svoj minimum in se še naprej hitro zmanjšuje. Po podatkih satelitskih posnetkov NASA že zdaj vemo, da ledeniki od leta 2002 na Antarktiki in Grenlandiji prav tako izgubljajo svojo maso. Četudi je videti, da se to naše dežele popolnima nič ne tiče, ni čisto tako. Dejstvo, da v Sloveniji nimamo prav veliko morja in koralnih grebenov, ne pomeni, da nas globalno segrevanje prav tako neposredno ne ogroža. V naš planet bi morala vlagati vsaka država, ne glede na njen položaj.
Kako vlagati v planet skupaj z otroki?
Ko nekdo omeni vlaganje, večina takoj pomisli na kupček denarja. V planet Zemljo pa lahko vložite tudi čas in lastno energijo, ne da bi izgubili svoje premoženje. Za vas imamo nekaj idej, kako preživeti dan Zemlje z otroki in jih naučiti ceniti naš planet.
Posadite drevesa ali na vrt posadite medonosne cvetlice in privabite opraševalce
Drevesa so ena izmed najmočnejših orodij proti podnebni krizi in o njihovi pomembnosti za življenje verjetno ni treba razpravljati. Enako pomembno je tudi opraševanje, ki ga lahko spodbudite tudi doma. Povečajte svoj vrt in vanj posadite več rastlin, ki privabljajo čebele, metulje in druga živa bitja, ki so pomembna za biodiverziteto v našem ekosistemu. Če nimate vrta, zadostuje tudi balkon, pri sajenju dreves pa lahko sodelujete tudi na druge načine. Dovolj je, da v svoji okolici poiščete društvo, ki bo v času dneva Zemlje organiziralo različne dogodke s tem ciljem.
Vir fotografije: Freepik
Zmanjšajte količino plastičnih odpadkov
Onesnaževanje s plastiko je eden izmed najbolj izrazitih sodobnih okoljskih problemov. K temu prispevamo vsi, zato je prav tako na nas, da zmanjšamo uporabo plastike in končamo s plastičnim onesnaževanjem. To je mogoče na več načinov. Za nakup sadja in zelenjave ne uporabljajte vrečk za enkratno uporabo, ampak vrečke iz blaga ali papirja. Bodite pozorni, da nakupujete izdelke brez plastičnega ovitka in tiste, ki jih vendarle prinesete domov ločite od ostalih in ločevanja naučite tudi otroke.
Vaše modne odločitve naj bodo trajnostne
Hitra moda je v modnem svetu povzročila veliko revolucijo, vendar ne v pozitivnem smislu. Cenejša oblačila so, seveda, lažje dostopna, vendar v večini tudi nekakovostna in jih odvržemo veliko hitreje kot dražje kose. Družina z otroki si namreč ne more privoščiti kupovati izdelke svetovno znanih modnih hiš, vendar pa obstaja tudi druga možnost. Danes obstajajo že številne platforme, preko katerih lahko kupite otroška oblačila iz druge roke in to skoraj v popolnem, ne nošenem stanju. Otroci oblačila zelo hitro prerastejo in zahvaljujoč temu vam ne bo treba zmeraj kupovati novih oblačil za veliko denarja.
Organizirajte lasten dogodek
Ali v svojem kraju niste našli nič, kar bi bilo vredno obiskati? Organizirajte svoj dogodek v lastnem mestu, kraju, vasi ali pa le krogu znancev. Zbiranje odpadkov, ustanovitev skupnostnega vrta, sajenju rož v parku ali postavljanje hotelov za mrčes so le delček aktivnosti, ki otroke zabavajo in so tudi dobrodošli za naš planet.
Vir fotografije: Freepik
6 zanimivosti o Zemlji, ne le za otroke
- Zemlja ni ploščata, ampak prav tako ni popolnoma okrogla. Zemlja je na predelu ekvatorja nekoliko vdrta, to pa zaradi vrtenja okoli svoje osi. Oblika Zemlje se zdi človeškemu očesu okrogla, saj je razlika v premeru Zemlje zelo majhna in premajhna, da bi jo človek lahko zaznal. Premer našega planeta od severnega do južnega pola je 12 714 km, čez ekvator pa meri 12 756 km, torej razlika znaša le 42 km.
- Dnevi na Zemlji se podaljšujejo Pred 4,6 milijardami let, ko je Zemlja nastala, je dan trajal približno 6 ur. Pred 620 milijoni let pa je bilo to že 21,9 ur. Danes ima dan 24 ur, kar pomeni, da se vsako stoletje dan podaljša za 1,7 milisekunde. To pa nastane zaradi zemljine rotacije, ki se pod vplivom Lune in njenega plimovanja upočasnjuje.
- Najbolj suho mesto na Zemlji je v severnem Čilu, in to pri nepričakovano največji vodni površini – Tihem oceanu. Puščava Atacama letno prejme le 0,8 milimetra padavin in pravijo, da v mestu Calama, ki se v puščavi nahaja, do leta 1972 ni deževalo celih 400 let. Negostoljubne razmere puščave privabljajo znanstvenike s celega sveta. Ti tam preučujejo mikroorganizme, ki živijo v ekstremnih pogojih v upanju, da bi odkrili, na kakšen način bi lahko obstajalo življenje na drugih planetih.
- Zemeljska gravitacija ni enakomerna, kar sovpada s prvo zanimivostjo. Če bi bila Zemlja popolnoma okrogla, bi bila tudi gravitacija povsod enaka. Poznamo pa gravitacijske anomalije, torej mesta, kjer je gravitacija močnejša ali šibkejša. Himalaja je na primer znana po tem pozitivni gravitacijski anomaliji, kar pomeni, da je tam gravitacija močnejša. Nasprotno pa so negativne gravitacijske anomalije značilne za oceanske jarke ali padi dela pokrajine, ki jih povzročajo ledeniki.
- Naše Sonce je malce nenasitno. Tako kot vse zvezde, se tudi Sonce stara in ko izčrpa vse svoje zaloge vodika, se z gravitacijo zruši in spremni v žarečo gmoto, Zemlja pa se ob tem postopku izpari. Tega pa se vam ni treba bati, ta scenarij nas ne čaka še naslednjih 5 milijard let.
- Zatišje pred nevihto ni le lep rek, ampak pri pravih pogojih resnično obstaja. Ko nevihta črpa topel in vlažen zrak iz okoliškega podnebja, pušča za seboj območje nizkega zračnega tlaka. Zrak pa se nato dviga navzgor v nevihtni oblak in del njega je potisnjen navzgor z močnim vetrom. Ti dvigajoči zračni tokovi odnašajo vroč zrak in ga pritiskajo ob strani najvišjih nevihtnih oblakov, ki so lahko visoki vse do 16 kilometrov. Ko se nato zrak spušča, postaja toplejši in bolj suh in stabilen. Zaradi takšnega stabilnega zraka lahko opazite tišino pred nevihto.
Življenje na planetu Zemlja je obstajalo, obstaja in še dolgo bo, od naših zanamcev pa je odvisno, kako kakovostno življenje bomo na Zemlji živeli. Skupaj z otroki se tudi letos udeležite različnih dogodkov, ki se ob dnevu Zemlje odvijajo in naredite vse, kar je v vaši moči, da bi bilo življenje na našem modrem planetu kakovostno, srečno in dolgo.
