Dan Zemlje: zaščitimo naš planet, drugega za zdaj nimamo

Tako kot vsako leto, že od leta 1970 dalje, se bomo tudi na ta dan spomnili na naš modri planet. Dan Zemlje po celem svetu slavimo že 48 let, čeprav obstaja že nepredstavljivo dolgo časa. Kljub mnogim raziskavam je za zdaj to edini planet, na katerem je življenje sploh mogoče. To pa ni edini razlog, zaradi česar moramo za našo Zemljo ustrezno skrbeti.

Gledamo znanstvenofantastične filme, beremo o teorijah zarote in prebiramo resnične grozne članke, vendar se prave grožnje, ki preti našemu planetu, niti ne zavedamo. Vsi katastrofalni dogodki so med seboj časovno sicer oddaljeni in preživeli smo tudi nekaj najav o koncu sveta. Res je, da Zemlja po vsej verjetnosti ne bo kar izginila čez 10 in niti čez 100 let, vendar to ne pomeni, da je s svojim ravnanjem ne ogrožamo.

Dar prihodnjim generacijam

Skoraj 7,5 milijarde ljudi, 14 milijonov različnih vrst življenja in 70 % morja – to so le delci dejstev, ki jih o Zemlji poznamo. Na njeno vrednost in pomembnost se spomnimo vsako leto, 22. aprila in nič drugače ne bo niti letos. Dan Zemlje vsako leto obeležujemo predvsem iz ekološkega stališča. 22. aprila se ljudje po celem svetu učijo reciklirati odpadke, sadijo nova drevesa in širijo osveščanje o zaščiti našega planeta. Vsak izmed nas si kdaj pa kdaj reče, da sprememba enega človeka ne bo pomagala. Zamislite si, da podobno razmišljajo milijoni ljudi, ki živijo na tem planetu, ki skupaj z vami obeležujejo dan Zemlje.

Življenje brez odpadkov

En človek v enem letu proizvede približno 340 kg odpadkov. To število pomnožite s številom prebivalcev in zaradi rezultata se vam bo kar zvrtelo v glavi. Večina odpadkov konča na odpadih, recikliramo le 11 %, kar je izredno malo. Ostalo potem onesnažuje to, brez česar si življenja na Zemlji ne moremo predstavljati – zemljo, vodo in zrak. Celoten učinek na življenje pa je veliko hujši. Zaradi prekomernih odpadkov (predvsem plastičnih) vsako leto umirajo nemočne živali, ki paradoksno ne proizvedejo nobenega odpadka.

Prav ta enormna količina odpadkov je nekatere ljudi prisilila, da so se zamislili nad tem, ali je resnično treba stalno proizvajati toliko smeti. Več in več ljudi se pridružuje besedni zvezi »zero waste«, ki nagovarja k življenju brez odpadkov. Morda se zdi neverjetno, ampak štiričlanska družina bi lahko proizvedla le toliko komunalnih odpadkov, da bi se ti lahko umestili v en kozarec za vlaganje. Zahvaljujoč takšnemu načinu življenja je lahko naš modri planet malce lažji, takšno pa bo tudi življenje na njem.

Posamezen človek v enem letu proizvede približno 340 kg odpadkov.

Kako prispevati k zaščiti Zemlje?

Postopoma začnite prispevati k bolj zdravemu življenju na Zemlji in videli boste, da se vam bo kmalu pridružila tudi okolica. Čeprav se pri zaščiti življenjskega okolja ne govori le o odpadkih, so prav ti najbolj skrb vzbujajoči. Presedlajte na platnene nakupovalne torbe in v njih nosite tudi vrečke za sadje in zelenjavo. Prav tako poskusite odpraviti plastenke, ki so tako ali tako škodljive. Voda iz plastenk s seboj prinaša tveganje za zdravje. Zamenjajte jih za steklene ali jeklene, ki jih boste uporabili večkrat. Če obožujete kavo in jo velikokrat vzamete tudi s seboj, investirajte v lasten termo lonček v vaših najljubših barvah.

Korak za korakom se od teh preprostih sprememb premikajte k bolj zahtevnim. V svoji okolici poiščite posebne prodajalne, kjer boste lahko natočili čistilna sredstva, mila in tekoče praške za pranje. Takšne drogerije resda niso na vsakem koraku, ampak kdo ve, morda boste prav vi prispevali k njihovi razširitvi. Na trgu lahko danes najdete tudi tekstilne krpice za odstranjevanje ličil v embalažah, ki se lahko reciklirajo. Se spominjate robčkov iz blaga iz svojega otroštva? Zdaj je pravi čas za njihov povratek.

Za konec pa še nekaj zanimivosti

• Zemlja je edini planet v osončju, na katerem se nahaja voda v vseh agregatnih stanjih.
• Samo naš planet ni dobil imena po rimskih bogovih.
• Najstarejše drevo na Zemlji – običajna smreka – je stara približno 9950 let in se nahaja na Norveškem.
• Amazonski deževni pragozd proizvede 20 % zemeljskega kisika, ki ga dihamo vsi ljudje.
• 99 % vsega zlata se nahaja v jedru planeta in bi zadostovalo za pozlatitev celotne Zemlje na globini 45 cm.
• Pred približno 420 milijoni let so na površini Zemlje rastle gigantske gobe, visoke kar 8 metrov, medtem ko so drevesa merila le nekaj centimetrov.
• 80 % vsega življenja je skritega v oceanih.
• Približno 780 milijonov ljudi nima dostopa do pitne vode.

Žalostno dejstvo je, da smo za vedno slabše stanje na naši Zemlji krivi prav ljudje. Zemljo obremenjujemo s spremembami, ki se jim le stežka privaja. Spomnite se na naš planet tudi 22. aprila, ko slavi svoj pomembni dan. Tudi vi poskrbite za to, da bi jo naši zanamci prevzeli vsaj v enakem stanju, če ne še v boljšem.