Zakaj je branje pravljic otrokom izjemnega pomena?

Morda imate tudi vi v mislih prizor, ko vam je mama ali oče pred spanjem prebral kakšno pravljico. Namesto gledanja televizije, tapkanja na tablico ali igranja s telefonom so bili zadnji dogodek pred spanjem dogodivščine Pike Nogavičke, Alice v čudežni deželi in Petra Pana. Zadnje raziskave opozarjajo, da današnji starši berejo svojim otrokom žalostno malo. Preživljanje časa s knjigo ni le kratkočasenje pred spanjem, ampak ima tudi velik vpliv na pismenost in kasnejšo sposobnost hitrejšega učenja.

Želite izvedeti, kaj o tem vprašanju menijo pisateljice, ki so ustvarile najbolj znane junakinje na setu? »Najboljši način, kako otrokom spodbuditi veselje do branja knjig, je, da jim berete že vse od njihovega rojstva. Do zadnjega diha bom trdila, da je branje pravljic pred spanjem izjemno pomembno,« pravi avtorica Harry Potterja, J. K. Rowling.

Enako mnenje ima še ena svetovno znana danska pisateljica, avtorica Pike Nogavičke, Astrid Lindgren, ki je leta 1956 zatrdila: »Otroštvo brez knjig – to ne bi bilo nobeno otroštvo. To bi bilo kot prepoved iti do začaranega kraja, kamor lahko greš in v njem najdeš eno najredkejših vrst veselja.«

Otrokom beremo vedno manj

Dejstvo, da sodobni starši preživljajo malo časa ob branju knjig otrokom, je potrdila tudi raziskava slovaške agencije, TNS Slovakia, ki je bila objavljena marca, 2016. Rezultati so pokazali, da več kot tretjina staršev (36 %), ki imajo otroke stare od 2-8 leta, tej dejavnosti ne posveča nobene pozornosti, ali pa z otroki berejo le priložnostno, in le manj kot polovica (45 %) jim bere pravljice večkrat na teden oz. vsak dan. Raziskava je pokazala tudi, da z nastopom v šolo, torej v starosti od 7 do 8 let, že večina staršev to dejavnost popolnoma opusti.

Preveč delamo

Zanimivo raziskavo pa je leta, 2015 izvedlo dansko podjetje TomTom, ki je iskalo način, kako bi poudarili potrebo po njihovem navigacijskem sistemu, ki opozarja na prometne zastoje. Želeli so dokazati, da starši preveč časa preživijo v neskončnih kolonah, ki podaljšujejo pot z dela domov in tako opeharijo svoje otroke za dragoceni skupen čas.

Podjetje je izdelalo analizo, ki je potrdila, da si dandanes čas za pravljice najde vedno manj staršev. Povprečni čas, ki ga starši namenijo ob knjigah z najmlajšimi, je glede na raziskavo le 16 minut. Samo 8 % staršev je navedlo, da se branju knjig najmlajšim redno posvečajo.

Več kot polovica staršev pa je po drugi strani priznala, da otrokom berejo le na njihovo željo. In zakaj večina izmed njih zanemarja branje pravljic pred spanjem? Kar 36 % anketirancev je kot razlog navedlo dolg delovni čas, med tem ko se jih je 26 % pritoževalo nad dolgimi potmi. Ne glede na motive podjetja za raziskavo, uspelo jim je ugotoviti zanimiva dejstva in opozoriti na veliko luknjo v življenju sodobnih otrok. In ne samo to. Starši, ki aktivno berejo svojim staršem, so v raziskavi pojasnili, da čas ob pravljicah, dobro vpliva tudi nanje same – to jemljejo kot sprostitev in dober način za zmanjševanje stresa.

Med branjem se dogajajo velike stvari

Pediatri in učitelji vam bodo zatrdili, da igrajo knjige pri razvoju otroka nenadomestljivo vlogo. Ko starši otrokom berejo pravljice, to oblikuje vedenje njihovih malčkov, in tudi celotno obdelavo zamisli in njihovo uresničitev v praksi. Izboljša se jim besedni zaklad, so bolj načitani in se lažje osredotočijo na stvari, ki jim jih kdo pripoveduje.

Tzipi Horowitz-Kraus, programska direktorica Centra za branje in pismenost v otroški bolnišnici v ameriškem Cincinattiju, se je v zvezi s tem domislila zanimive raziskave, v kateri je otroke starosti od 3 do 5 let med poslušanjem pravljic izpostavila testu funkcionalne magnetne resonance (fMRI).

Raziskava je pokazala, da branje vpliva na možgansko aktivnost otrok. Med poslušanjem zgodbe se je aktiviralo več področij leve hemisfere. Prav ta področja možganov so odgovorna za delovanje spomina in sposobnost razumevanja besed in predstav. Ko je avtorica primerjala informacije staršev in rezultate testa, je ugotovila, da je možganska aktivnost bila višja pri otrocih, ki so bili od doma navajeni na branje knjig. »Čim več malčkom berete, tem bolj s tem pomagate rasti in povezavam nevronov v teh področjih možganov, kar pomeni, da bodo tudi v prihodnosti brali lažje,« pravi strokovnjakinja.

Nekateri pediatri priporočajo, da bi otrokom brali naglas že od njihovega rojstva. »Možgani se najbolj intenzivno razvijajo v obdobju od rojstva do 6. leta starosti. Bolj so izpostavljeni novim impulzom, tem bolj se bogatijo možganske povezave, ki so povezane s socialnimi zmožnostmi in učenjem,« dodaja Tzipi Horowitz-Kraus. Z drugimi besedami, otroci, ki s svojim starši berejo pravljice, znajo bolje povezovati besede v stavke, razumejo njihov pomen in se bolje izražajo, zato jim gre kasnejše učenje bolje.

5 drugih prednosti branja

Nemogoče pa je pozabiti tudi na druge pozitivne strani, ki jih branje našim najmlajšim prinaša:

• V prvi vrsti koristi vašemu odnosu z otrokom. Ne jemljite časa, ki ga preživite ob branju kot obveznost, ki jo imate na dnevnem programu, ampak kot dragocen trenutek, ki pripada le vam.
• Otrokom ni treba razpoznavati črk, saj se učijo s poslušanjem zvoka posameznih glasov in si tako širijo svoj besedni zaklad. Morda ste opazili, da malčki pogosto »posnemajo« branje. Naučili se bodo, kdaj je treba obrniti stran, da bi se pravljica lahko nadaljevala. Po mnenju strokovnjakov, je to pomembna dejavnost, ki ustvarja osnovo za razvoj pismenosti.
• Vaš malček se uči, kako mu berete knjige. Se vam zdi to hecno? Sploh se ne čudimo, mi odrasli se pravzaprav ne zavedamo, da otrok nima nobene prirojene danosti za branje knjige od spredaj proti koncu in samo besedilo od leve proti desni. Ne ve niti tega, da je besedilo samostojni del strani in ima drugačen namen kot sličice. To postopoma osvaja šele z branjem knjig s starši.
• Zgodbe in pravljice ponujajo otrokom navodila, kako se vesti v določenih situacijah, pomagajo jim razlikovati med dobrim in slabim in v njihovi podzavesti se ustvarjajo osnovna pravila vedenja. V njihovi podzavesti se prav tako gradi moč sklepanja presoje, logičnega razmišljanja in razlikovanja med povodom in rezultatom. To jim bo kasneje pomagalo pravilno interpretirati informacije, ki so jih prejeli.
• Nenazadnje otroci s poslušanjem pravljic ustvarjajo odnos k knjigam in razvijajo lastno domišljijo. Mnogo zgodbic je sicer ilustriranih, vendar vseeno ne gre za gibljive sličice, zato si morajo precejšen del prizorov vaši mali angelčki sami izmisliti.

Očki so v mojstri v branju

In še eno zanimivo dejstvo za konec. Omenjena slovaška raziskava o branju knjig je pokazala, da čas za pravljice pred spanjem najdejo večinoma mame (28 %) in ne očetje (10 %). Vendar pa znajo očetje zgodbo posredovati veliko bolje. V okviru preiskave je klinični psiholog in psihoterapevt, Gabriel Hrustič ugotovil, da očetje po naravi berejo bolj vneto, dramatično, v branje vnašajo več humorja in otrokom razlagajo zahtevnejše situacije. V primerjavi z mamicami tudi ne uporabljajo toliko crkljivih in popačenih otroških izrazov, zato lahko bolje razvijajo besedni zaklad svojih malčkov.

Če ste torej branje z otroki do sedaj zanemarjali, pohitite v knjižnico ali knjigarno, saj vam bodo otroci kasneje zagotovo hvaležni. Nekaj lepih zgodbic o medvedkih iz naše trgovine z igračami boste našli tudi na blogu. Tudi vi nam zaupajte svoje izkušnje. Katere otroške knjige pa so vašim malčkom spremenile življenje? :-)