Zakaj se dojenčki rodijo z željo po sladkem okusu in kako je možno, da imajo več kosti kot odrasel človek? Za vas smo poiskali 10 zanimivih dejstev iz življenja dojenčkov. Preberite si, česar o dojenčkih do sedaj morda niste niti slutili.

Lulajo že v maternici

Dojenčki so lulanja naučeni še preden pridejo na svet. Do 5. meseca pijejo plodovnico, ki se kasneje filtrira v ledvicah in izloča v obliki urina. Plodovnica je v 99 % iz vode, ampak vsebuje tudi glukozo, ki povzroča njen sladkasti priokus (zato imajo dojenčki radi sladko materino mleko), delce stare kože, maščobo in seveda, izločeni urin.

Imajo več kosti kot odrasli

Odrasel človek ima 210 do 233 kosti (glede na način štetja), novorojenčki pa se rodijo s približno 300 kostmi. Del njih se med razvojem zaraste – kosti se združijo. Skelet se pri embrijih začne oblikovati že v 6. tednu in je sestavljen iz veziva in hrustanca. Med znotrajmaterničnim obdobjem in tudi po rojstvu, praktično tudi med odraslo dobo se okostje spreminja in »prilagaja« telesni teži in položaju organov.

Mamin glas prepoznajo takoj po rojstvu

Mamin glas lahko dojenčki od drugih žensk razpoznajo s 95 % gotovostjo, glas očeta pa »le« z 80 %. Če mu mama govori še pred rojstvom, si njen glas zapomni. Prvih 10 dni po porodu lahko otroci slišijo pridušeno, saj se jim v ušesih lahko nabere plodovnica, ki pa se postopoma izsuši. Pozorno spremlja ton glasu, zato bi mu morali govoriti mehko in ljubeznivo, da ga ne bi prestrašili z neprimernim tonom in intenzivnostjo. Zanimivo je, da imajo dojenčki raje ženski glas kot pa moškega.

So kratkovidni

Novorojenčki zmorejo izostriti svoj vid na maksimalno 30 centimetrov, svet v daljši oddaljenosti vidijo kot zamegljen madež. Narava se je s tem poigrala zato, da zunanji vplivi širše okolice dojenčka ne bi preveč vznemirili. V 6. mesecih se mu izboljša ostrina vida le za 5 % ostrine odraslega, tridimenzionalen vid pa se mu dobro razvije v 1. letu življenja. Vid, ki bo po kakovosti enak odraslemu, bo imel otrok šele približno v 7. letu, pri čemer se razvoj očesa konča šele pri dvajsetletnem človeku.

Na začetku ne znajo jokati

Prvi teden po rojstvu novorojenčki ne jokajo, ampak le kričijo. Pravih solz še ne znajo proizvesti v zadostni količini, saj še nimajo razvitih solznih kanalov. Te se razvijejo v prvem mesecu življenja. Če bi se to stanje nadaljevalo, to lahko pomeni, da ima otrok zamašene solzne kanale. Težava bo izginila sama od sebe, ali pa vam bo pediater pokazal nežno masažo kotičkov očes. Za otroke je jok (kričanje) način komuniciranja. Z njim javijo neudobje, bolečino, lakoto, žejo ali potrebo po dotiku.

Prve mesece vidijo črno-belo

Čeprav je znotrajmaternični razvoj očesa končan šele okoli 30. tedna, se morajo dojenčkove oči razvijati tudi po tem, ko pride na svet. Dojenčki imajo po rojstvu raje črno-bele vzorce. Pri razpoznavi barv začenjajo z določanjem kontrastnih barv, preko mešanih barv in šele nato različnih odtenkov. V prvih mesecih boste torej malčka najbolj prevzeli s kontrastnimi barvami, kot so črna, bela ali rdeča.

Takoj znajo plavati

Za to je lahko zaslužen plavalni refleks, ki najbolj pride do izraza med 4. in 6. mesecem starosti. Če otroka potopimo v vodo, bo samodejno zadržal dih in delal koordinirane plavalne gibe. Pri tem bo imel odprte oči. Otroci v vodi ne smejo podleči paniki, v vodo jih moralo dajati počasi, s trebuščkom navzdol. Ko pomislimo na plavanje dojenčkov, gre pravzaprav lebdenje po vodi in izvajanje refleksnih plavalnih gibov s pomočjo odrasle osebe. Če se odločite za plavalne tečaje z dojenčki, naj bi bazen za dojenčka imel slano vodo, ki prijetno deluje na otroško kožo, ki ne bo povzročala pekočega občutka v očkih.

Nekateri se rodijo z zobmi

Neonatalni zobje se pojavijo na enega izmed 2 do 3 tisoč porodov. Za zdravnike niso nič neobičajnega, za starše in bližnjo družino pa so ljubka posebnost. Dojenček s spodnjima dvema sekalcema se od časa do časa rodi v vsaki porodnišnici. Gre za mlečne zobe, ki otrokom po večini ostanejo, nekatere pa je treba izruvati (če se majejo), da se otrok z njimi ne bi zadušil. V preteklosti je krožilo verovanje, da fantka, ki se rodi z zobmi, čaka odlična prihodnost. Pri deklicah pa je to ravno nasprotno, to je skoraj slabo znamenje.

Lahko jim na novo zrastejo konice prstov

Čeprav se sliši neverjetno, jim lahko amputirane konice prstov na novo zrastejo. Vendar le, če so bile odrezane do meje nohtov. To je ugotovil kirurg dr. Christopher Allan, ki je to ugotovil pri svoji 7-letni pacientki, ki se je poškodovala z vožnjo s kolesom. Naslednjih 15 let je raziskoval, ali so odrasli prav tako zmožni tega samo obnovitvenega procesa. Regenerativni proces pri svoji mladi pacientki se je začel s pravilnimi signali in zadostnim številom celic, ki so bile sposobne regeneracije.

Rodijo se približno s 35 refleksi

Ti so osnovni za razvoj prvih gibov novorojenčka in mu pomagajo preživeti, saj so nekateri čuti v prvih mesecih po porodu še v fazi dozorevanja. Večina refleksov izgine od 3-4 mesece po porodu in nadomestijo jih mehanizmi, ki jih poganjajo bolj dovršeni deli možganov. Nekatere nenadzorovane reflekse imajo dojenčki skupne z odraslimi, kot na primer dihalni refleks in mežikanje. Spet drugi pa so značilni le za novorojenčke – kot na primer iskalni refleks (če se nekaj dotakne njegovih ust, avtomatsko začne iskati bradavico), sesalni in požiralni ...

Znani je tudi prijemalni refleks, kjer otrok prime vsak predmet, ki se dotakne njegove dlani (po 6. mesecu ga nadomesti akt volje in otrok prime le tisto, kar želi). Za dojenčke sta normalna tudi refleksna vzravnana drža in hoja, ki se kažeta do 1. leta starosti. Če otroka držite pod pazduhami in ga dvignete, da bi se s stopali dotikal tal, začne z nogicami posnemati hojo in delati avtomatske korake. Oba refleksa se izgubita okoli 3. meseca.